APDEJT.si

Po zrušenju islamske šole v Vzhodni Javi so reševalci pospešeno iskali preživele pod ruševinami. Število smrtnih žrtev je naraslo na tri, 38 ljudi pa je še vedno pogrešanih. Reševalci so ujetim študentom dovajali kisik in vodo.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je zanikal, da bi se s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom dogovoril o ustanovitvi palestinske države. Kljub pomislekom pa je podprl Trumpov mirovni načrt za Gazo. Sedaj se postavlja vprašanje, ali bo Hamas privolil v načrt, ki zahteva težke kompromise.

Nemški kancler Friedrich Merz in armenski premier Nikol Pašinjan sta pozdravila Trumpov načrt v 20 točkah za končanje vojne v Gazi. Načrt predvideva takojšnjo prekinitev spopadov, izpustitev talcev in mednarodni nadzor nad območjem. Bela hiša je objavila podrobnosti načrta po srečanju Trumpa in Netanjahuja.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je sprejel mirovni načrt ameriškega predsednika Donalda Trumpa za končanje vojne v Gazi. Trump se je Netanjahuju zahvalil za sprejetje načrta, ki naj bi bil rezultat pogovorov z ameriškimi zavezniki na Bližnjem vzhodu. ZDA in Izrael sta pozvala Hamas, naj sprejme načrt.

Donald Trump in Benjamin Netanjahu sta predstavila načrt v 20 točkah za končanje vojne v Gazi, ki predvideva razorožitev Hamasa, demilitarizacijo Gaze ter ohranitev izraelske varnostne odgovornosti. Trump je dejal, da je Netanjahu privolil v mirovni načrt ZDA za Gazo, in se zahvalil pakistanskemu premierju in načelniku štaba za podporo. Netanjahu je tudi poudaril, da je Trump najboljši prijatelj, ki ga je Izrael kdaj imel v Beli hiši. Podpiral naj bi načrt za končanje vojne v Gazi.

Glavno letališče v Afganistanu je obstalo, saj se država sooča s posledicami izpada interneta, ki ga je uvedla talibanska vlada. Misija Združenih narodov v Afganistanu je pozvala talibansko vlado, naj nemudoma obnovi dostop do interneta in telekomunikacij po vsej državi.

Donald Trump se je sestal z Benjaminom Netanjahujem v Beli hiši, da bi razpravljala o mirovnem načrtu za Gazo. Trump je izrazil zaupanje v skorajšnjo končanje vojne v Gazi in si prizadeval doseči dogovor glede mirovnega načrta. Pričakuje se, da bo Trump pozval Netanjahuja, naj se odpove aneksiji Zahodnega brega in sprejme amnestijo za voditelje Hamasa, ki bodo odložili orožje. Minister Bezalel Smotrich pa je predstavil šest pogojev, od katerih njegova stranka ne želi odstopati v zvezi z Gazo.

V Berlinu je potekal množičen protest proti vojni v Gazi. Organizatorji, med katerimi so bili Levica, nevladne organizacije in judovska protisionistična združenja, so ocenili, da se je zbralo približno 50.000 do 100.000 ljudi. Policija je število udeležencev ocenila na 60.000. Protest je potekal mirno.

Donald Trump je obljubil 'nekaj posebnega' glede Gaze, medtem ko izraelski uradniki poročajo, da ima Netanjahu zadržke glede načrta o prekinitvi ognja. Pred srečanjem Trumpa in Netanjahuja so izraelske sile napredovale. Družine izraelskih talcev so Trumpa v pismu prosile za pomoč pri doseganju dogovora o koncu vojne v Gazi, pri čemer so ga pozvale, naj 'odločno vztraja' pri vrnitvi preostalih 48 talcev.

Oblasti so nadaljevale preiskavo motiva za napad nekdanjega marinca na cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni v Grand Blanc Townshipu. Med nedeljsko mašo je z vozilom zapeljal v cerkev, streljal in podtaknil požar. Pri tem so bili ubiti štirje ljudje, osem pa ranjenih. Oblasti so preiskovale pogorišče cerkve.

V Berlinu se je zbralo več deset tisoč protestnikov, ki so pozivali k ustavitvi vojne med Izraelom in Hamasom. Organizatorji so protest označili za največji propalestinski shod v Nemčiji doslej. Protestniki so zahtevali sankcije proti Izraelu, priznanje Palestine in konec vojne. V Združenem kraljestvu so aretirali propalestinske aktiviste pred konferenco laburistov.

Nova mednarodna flotilja, sestavljena iz desetih plovil s približno 70 aktivisti iz več kot 20 držav, je izplula iz Sicilije z namenom prebiti izraelsko blokado Gaze. Iniciativo vodi Koalicija Svobodne Flotilje, ki kljub izraelskim grožnjam želi dostaviti pomoč in opozoriti na razmere v Gazi.

Iran je poklical svoje veleposlanike iz Nemčije, Francije in Velike Britanije na posvetovanja v Teheran. Odločitev je odgovor na aktiviranje mehanizma za reševanje sporov JCPOA s strani teh treh evropskih držav, kar bi lahko privedlo do ponovne uvedbe sankcij Združenih narodov proti Iranu. Iransko zunanje ministrstvo je veleposlanike pozvalo na pogovore.

V Arizoni je republikanski poslanec pozval k usmrtitvi kongresnice iz Washingtona, Pramile Jayapal, zaradi pozivanja k protestom proti Trumpu. ZDA so preklicale vizum predsedniku Kolumbije, Gustavu Petru, po tem, ko je pozval ameriške vojake, naj ne upoštevajo Trumpa. Razpravljalo se je o moči javnega pritiska proti avtokratskim težnjam v politiki, po ponovni uvedbi oddaje Jimmyja Kimmela.

V Moldaviji potekajo parlamentarne volitve, ki so ključnega pomena za geopolitično prihodnost države. Volitve potekajo v ozračju napetosti in obtožb o ruskem vmešavanju. Izid volitev bo odločil, ali se bo država usmerila proti Vzhodu ali Zahodu. Evropska unija in Rusija se borita za vpliv v Moldaviji, pri čemer EU vidi prihodnost države kot del Evrope.

Malezijski premier Datuk Seri Anwar Ibrahim je zavrnil kritike glede povabila ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu na 47. vrh ASEAN v Kuala Lumpurju prihodnji mesec. Poudaril je, da bo Malezija izkoristila diplomatsko platformo za nadaljnje izražanje zaskrbljenosti glede razmer v Gazi in podpiranje palestinske stvari. Ibrahim je dejal, da mora biti Malezija strateška v pogajanjih in si ne more privoščiti prekinitev vezi.

Ameriški State Department je sporočil, da bo preklical vizum kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru zaradi njegovih "vnetih" in "neodgovornih" izjav na pro-palestinskem protestu v New Yorku, kjer je pozval ameriške vojake k neposlušnosti takratnemu predsedniku Donaldu Trumpu. Petro je Trumpa obtožil vojnih zločinov.

Aleksander Lukašenko je po srečanju z Vladimirjem Putinom dejal, da bo ruski voditelj objavil "zelo dober predlog" za končanje vojne v Ukrajini. Poudaril je, da je s predlogom seznanjen tudi Donald Trump. Voditelja sta v Kremlju opravila pet ur trajajoče pogovore, osredotočena na atomsko energetiko in regionalna vprašanja. Lukašenko je ponovil svoje stališče, da naj Zelenski začne pogajanja z Rusijo, sicer bo izgubil Ukrajino, in opozoril pred napadi na Kremelj.

Izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja je en članica EU razglasila za persono non grata zaradi suma vojnih zločinov. Medtem so se v New Yorku, kjer se je udeležil zasedanja Generalne skupščine ZN, pred njegovim hotelom zbrali protestniki, tako podporniki Izraela kot propalestinski aktivisti. Govoril je na Generalni skupščini ZN, kjer je zavrnil palestinsko državo. Da bi se izognil mednarodni aretaciji, je Netanjahu izbral nenavadno pot v New York.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je ukazal predvajanje svojega govora v ZN po celotni Gazi in napovedal obsodbo voditeljev, ki podpirajo palestinsko državo. Palestinski voditelj Mahmud Abas je zavrnil kakršnokoli prihodnjo vlogo Hamasa v palestinski vladi in obsodil antisemitizem. Bela hiša naj bi za vodenje prehodne oblasti v Gazi po vojni izbrala Tonyja Blaira.