V prestižnem švicarskem smučarskem letovišču Crans-Montana je v zgodnjih jutranjih urah prvega januarja prišlo do silovite eksplozije in požara v baru Le Constellation, ki sta zahtevala najmanj 40 smrtnih žrtev. Po podatkih policije kantona Valais je bilo v nesreči poškodovanih še približno 115 ljudi, med katerimi jih je večina v kritičnem stanju. Tragedija se je zgodila okoli 1.30 zjutraj, ko je bilo v lokalu na vrhuncu novoletnega praznovanja več deset gostov. Preiskovalci vzrok eksplozije še ugotavljajo, vendar je državna tožilka Beatrice Pilloud že izključila možnost terorističnega napada. Trenutno preiskava poteka v smeri nesreče, ki bi bila lahko povezana z izjemno sušnim obdobjem, ki ga v zadnjem času spopada Švica. Med žrtvami in poškodovanimi so številni tuji turisti, vključno z državljani Italije, identifikacija žrtev pa še vedno poteka. Švicarske oblasti so zaradi dogodka razglasile petdnevno žalovanje, lokalna skupnost pa je nad razsežnostjo tragedije pretresena.

Novi župan New Yorka Zohran Mamdani je prvi dan svojega mandata preklical več izvršnih ukazov svojega predhodnika Erica Adamsa, ki so se nanašali na podporo Izraelu in opredelitev antisemitizma. Mamdani je razveljavil odločitev o sprejetju delovne definicije antisemitizma Mednarodne zveze za spomin na holokavst (IHRA) ter odpravil prepoved sodelovanja mestnih agencij v gibanju BDS (bojkot, umik investicij in sankcije), ki je nastrojeno proti izraelski politiki. S tem je neposredno izničil prizadevanja odhajajočega župana Adamsa, ki je te ukrepe sprejel tik pred koncem mandata. Mamdani je ob podpisu novih ukazov poudaril, da bo delovanje njegove administracije usmerjeno predvsem v reševanje stanovanjske problematike v mestu. Njegove poteze so sprožile burne odzive, saj je Adams ukrepe uvedel z namenom preprečevanja diskriminacije Izraela in oseb, povezanih z njim. Mamdani, ki je v preteklosti napovedoval celo možnost aretacije izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja na podlagi mednarodnega prava, je s temi dejstvi potrdil korenit zasuk v zunanji in notranji politiki največjega ameriškega mesta.

V prestižnem švicarskem smučarskem središču Crans-Montana se je novoletno praznovanje sprevrglo v tragedijo, ko je v nabito polnem baru Le Constellation izbruhnil uničujoč požar. Po navedbah lokalne policije v kantonu Valais je v ognju, ki se je vnel v zgodnjih jutranjih urah 1. januarja 2026, umrlo približno 40 oseb, medtem ko je bilo najmanj 115 ljudi ranjenih. Mnogi poškodovani so v kritičnem stanju, žrtve pa so večinoma mlajši odrasli in najstniki, med katerimi so tako domačini kot tuji turisti. Preiskovalci so ugotovili, da je požar povzročil nenaden vžig pod stropom, ki so ga po prvih ugotovitvah zanetile iskre s prskavic na steklenicah šampanjca. Te so prišle v stik z vnetljivim materialom na stropu lokala, kar je povzročilo eksploziven ogenj in splošno paniko. Priče so opisovale grozljive prizore, ko so se gostje poskušali rešiti skozi razbita okna, medtem ko je celoten prostor v nekaj deset sekundah zajel gost dim. Švicarska vlada je zaradi dogodka razglasila petdnevno žalovanje, predsednik Guy Parmelin pa je tragedijo označil za eno najbolj travmatičnih v zgodovini države. Identifikacija trupel še vedno poteka, saj so nekatera trupla močno ožgana.

Švicarski preiskovalci so sporočili, da so požar v kletnih prostorih bara v smučarskem središču Crans-Montana po prvih ugotovitvah povzročile t. i. fontanske sveče. Po navedbah lokalnega tožilca se je ogenj vnel, ko so osebje ali gostje steklenice šampanjca z gorečimi svečami dvignili preblizu stropa, kar je sprožilo vžig materialov. Izraelsko zunanje ministrstvo je ob tem potrdilo, da po incidentu pogrešajo enega izraelskega državljana. Reševalne ekipe in policija nadaljujejo s preiskavo prizorišča, da bi ugotovili morebitno kazensko odgovornost in potrdili identiteto vseh prisotnih v času nesreče. Ognjeni zublji so povzročili precejšnjo gmotno škodo na objektu, ki je priljubljena točka za turiste v zimski sezoni.

Ruske oblasti so sporočile, da je bilo v ukrajinskem napadu z droni na vas Horli v zasedeni regiji Herson ubitih najmanj 24 civilistov, več kot 50 pa je ranjenih. Napad, ki so ga izvedli trije brezpilotni letalniki, je zadel lokalno kavarno in hotel med novoletnim praznovanjem. Po navedbah guvernerja regije Vladimirja Salda je eden od dronov nosil vnetljivo mešanico, ki je povzročila obsežen požar. Med žrtvami naj bi bil tudi otrok, število mrtvih pa se po nekaterih poročilih utegne povzpeti na 27. Kijev je navedbe o napadu na civilne cilje zavrnil in poudaril, da ukrajinske sile delujejo izključno v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom ter ciljajo le vojaške objekte in energetsko infrastrukturo. Incident se je zgodil v času, ko sta obe strani poročali o obsežnih napadih z droni na novoletno noč; Rusija naj bi nad Ukrajino izstrelila več kot 200 dronov, medtem ko Moskva trdi, da je decembra skupno sestrelila več kot 4300 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov. Napetosti se stopnjujejo tudi na diplomatskem področju. Ameriški obveščevalni viri so zavrnili ruske trditve o ukrajinskem poskusu atentata na Vladimirja Putina v njegovi rezidenci, kar je potrdil tudi Donald Trump. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je medtem imenoval vodjo vojaške obveščevalne službe Kirila Budanova za novega vodjo svojega kabineta in opozoril, da Ukrajina kljub napredku v pogajanjih ne bo sprejela šibkega mirovnega sporazuma.

Sudanska nogometna reprezentanca se pripravlja na zgodovinski obračun osmine finala afriškega pokala narodov proti branilcu naslova Senegalu, pri čemer moštvo upa, da bi morebiten športni uspeh pripomogel h končanju državljanske vojne v domovini. Selektor Kwesi Appiah je pred sobotno tekmo v Maroku poudaril, da ima nogomet moč spremeniti družbeno klimo in delovati kot katalizator za premirje. Sudan se je v izločilne boje uvrstil šele drugič po letu 1970, kar velja za izjemen dosežek, saj so nogometaši zaradi uničene domače infrastrukture vse kvalifikacijske tekme odigrali na tujem. Reprezentanca Sudana, ki jo vodi izkušeni ganski strokovnjak Appiah, se spopada z izjemno težkimi okoliščinami, saj v državi od aprila 2023 divja krvav spor, ki je ustavil nogometno ligo in onemogočil normalno življenje. Napadalec John Mano je v izjavi za medije pojasnil, da številni prebivalci zaradi vojne sploh ne morejo spremljati tekem, a igralci kljub temu čutijo odgovornost, da preko športa prispevajo k osvoboditvi in poenotenju države. Čeprav velja Senegal z zvezdniki, kot sta Sadio Mané in Nicolas Jackson, za izrazitega favorita, Sudan stavi na borbenost in simbolni pomen svoje poti na turnirju.

Švicarski preiskovalci so v petek identificirali prvo žrtev uničujočega požara, ki je na silvestrovo zajel priljubljen lokal v smučarskem središču Crans-Montana. Gre za 16-letnega italijanskega reprezentanta v golfu Emanueleja Galeppinija, ki je sicer živel v Dubaju. Galeppini je prva uradno potrjena žrtev med več deset ljudmi, ki so izgubili življenje v ognju, med katerimi naj bi bilo po pričakovanjih preiskovalnih organov še več italijanskih državljanov. Požar, ki je izbruhnil med novoletnim praznovanjem, je po zadnjih podatkih zahteval najmanj 47 smrtnih žrtev, več deset ljudi pa je huje poškodovanih. Italijanska golf zveza se je že odzvala na tragično novico in izrazila globoko žalovanje ob izgubi mladega športnika, ki so ga opisali kot predanega atleta s pravimi vrednotami. Preiskovalci v Švici medtem nadaljujejo z zahtevnim postopkom identifikacije preostalih žrtev, ki so močno opečene, kar upočasnjuje uradne potrditve identitete preminulih.

Novoletna praznovanja v vasi Horli v zasedeni regiji Herson se so sprevrgla v tragedijo, ko je ukrajinski napad z droni na kavarno in hotel zahteval najmanj 24 smrtnih žrtev, med katerimi je tudi otrok, več kot 50 oseb pa je bilo ranjenih. Ruske oblasti so napad označile za namerno dejanje terorizma proti civilistom, medtem ko je ukrajinska stran obtožbe o ciljanju civilnih objektov zavrnila in poudarila, da njihove sile napadajo izključno vojaške cilje v skladu z mednarodnim pravom. Dogodek se je zgodil v času povečanih napetosti, saj sta obe strani v novoletnem obdobju izvedli obsežne napade; Rusija je nad Ukrajino izstrelila rekordnih 205 dronov, ki so močno poškodovali energetsko infrastrukturo. Incident resno ogroža trenutna mirovna pogajanja pod okriljem Združenih držav Amerike, saj Moskva incident izkorišča za utrjevanje svoje retorike o nezanesljivosti Kijeva. Kljub temu je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski v novoletnem nagovoru optimistično dejal, da je mirovni sporazum že 90-odstotno pripravljen, a hkrati opozoril, da ne bo pristal na pogoje, ki bi pomenili kapitulacijo ali zgolj začasno premirje. V ozadju diplomatskih trenj je ameriška obveščevalna služba CIA zavrnila ruske trditve o domnevnem ukrajinskem poskusu atentata na Vladimirja Putina z dronom, kar je podprl tudi predsednik Donald Trump z javno kritiko ruske strani, češ da prav Moskva ovira pot do miru.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem televizijskem nagovoru narodu ob vstopu v leto 2026 izrazil neomajno prepričanje v končno vojaško zmago v Ukrajini, kjer se spopadi bližajo četrtemu letu trajanja. V govoru, namenjenem predvsem vojakom na fronti in domači javnosti, je vojno označil za eksistencialni boj proti Zahodu. Putin je pohvalil ruske oborožene sile in poudaril, da bo Rusija dosegla vse svoje cilje, bodisi z vojaškimi ali diplomatskimi sredstvi, kljub stopnjevanju napetosti in sankcijam. Medtem ko je Putin nagovarjal narod, se je Rusija soočila z novimi napadi ukrajinskih dronov. Po navedbah moskovskega župana Sergeja Sobjanina je zračna obramba nad prestolnico sestrelila pet dronov, medtem ko poročila iz Hersona navajajo, da je ukrajinski napad na novoletno praznovanje zahteval najmanj 24 žrtev. Na mednarodnem prizorišču je nekdanji ameriški predsednik Donald Trump v uvodniku za New York Post kritiziral Putina in njegove navedbe o napadih na predsedniško rezidenco označil za neutemeljene, s čimer je dodatno ohladil pričakovanja o hitrem mirovnem sporazumu. Ameriški varnostni uradniki so prav tako zavrnili trditve Kremlja, da je Kijev poskušal izvesti atentat na ruskega voditelja.

Močan potres z magnitudo 6,5 je v petek, 2. januarja 2026, prizadel južno mehiško zvezno državo Guerrero in povzročil preplah v prestolnici Mexico City. Po podatkih Nemškega raziskovalnega centra za geoznanosti (GFZ) in lokalnih poročilih je bilo žarišče potresa v zvezni državi Guerrero, tresenje tal pa so močno čutili tudi v več sto kilometrov oddaljenem glavnem mestu. Zaradi potresa so iz stavb v prestolnici evakuirali številne prebivalce, med njimi tudi predsednico Claudie Sheinbaum, ki je morala prekiniti svojo redno jutranjo tiskovno konferenco. Prva poročila s terena navajajo, da so v Mexico Cityju nekatere zgradbe utrpele poškodbe, vendar o morebitnih smrtnih žrtvah za zdaj še ne poročajo. Mehiške oblasti so nemudoma sprožile varnostne protokole in začele s pregledom kritične infrastrukture v najbolj prizadetih regijah. Prebivalce so pozvali k previdnosti zaradi možnosti popotresnih sunkov, ki običajno sledijo tako močnim seizmičnim dogodkom. Mehika se sicer nahaja na seizmično zelo aktivnem območju, kjer so tovrstni naravni pojavi pogosti, vendar magnituda 6,5 predstavlja resno grožnjo za varnost prebivalstva in premoženja.

V javnost je prišla identiteta prve žrtve tragičnega požara, ki je na silvestrovo zajel lokal v švicarskem smučarskem letovišču Crans-Montana. Gre za 17-letnega Emanuela Galeppinija, obetavnega italijanskega reprezentanta v golfu, ki je s svojo družino živel v Dubaju. Italijanska golf zveza se je od mladega športnika poslovila z izjavo, v kateri so poudarili, da je poosebljal strast in pristne vrednote športa. Požar v priljubljenem alpskem središču je povzročil precejšnje razburjenje, preiskovalci pa še vedno ugotavljajo natančne vzroke za izbruh ognja in morebitno število drugih žrtev. Galeppini, ki je izviral iz Genove, je veljal za vzhajajočo zvezdo italijanskega golfa. Njegova smrt je sprožila številne odzive v športni javnosti, ki objokuje izgubo mladega talenta. Švicarske oblasti nadaljujejo s forenzično preiskavo prizorišča, da bi potrdile identitete vseh vpletenih v nesrečo.

Ameriški igralec in glasbenik Will Smith se je znašel v središču sodnega postopka, potem ko je violinist Brian King Joseph vložil tožbo na višjem sodišču v Los Angelesu. Joseph, ki je s Smithom sodeloval na turneji leta 2025 z naslovom 'Based on a True Story', igralca in njegovo podjetje Treyball Studios Management obtožuje spolnega nadlegovanja, neupravičene odpovedi delovnega razmerja in povračilnih ukrepov. Po navedbah v tožbi naj bi Smith kazal 'plenilsko vedenje' ter glasbenika načrtno pripravljal na spolno izkoriščanje. Incident, ki je sprožil pravni postopek, se je domnevno zgodil 20. marca 2025 v Las Vegasu. Joseph trdi, da je v svoji hotelski sobi našel ročno napisano sporočilo s podpisom 'Stone F' in srčnim simbolom, ob njem pa predmete, ki naj bi kazali na nedovoljen vstop v prostor. Ko je glasbenik incident prijavil, naj bi sledila odpoved pogodbe o sodelovanju. Smithovi pravni zastopniki so vse obtožbe že zavrnili kot popolnoma neutemeljene in neresnične, medtem ko Joseph zahteva odškodnino za povzročeno škodo in izgubo dohodka.

V švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je v zgodnjih jutranjih urah 1. januarja 2026 prišlo do katastrofalnega požara v baru Le Constellation, ki je zahteval najmanj 40 smrtnih žrtev. Po podatkih policije kantona Valais je bilo v nesreči poškodovanih še 115 oseb, od katerih so mnoge v kritičnem stanju zaradi hudih opeklin. Do tragedije je prišlo okoli 1.30 zjutraj, manj kot dve uri po začetku novoletnega praznovanja, ko je močna eksplozija odjeknila v polnem lokalu. Švicarske oblasti so zaradi dogodka razglasile petdnevno žalovanje. Preiskava vzroka eksplozije in požara še poteka, vendar je tožilka Beatrice Pilloud pojasnila, da za zdaj nič ne kaže na teroristični napad. Med žrtvami in poškodovanimi so številni tuji turisti, saj je Crans-Montana mednarodno priznano letovišče; italijanski veleposlanik je že potrdil, da je med ranjenimi 13 državljanov Italije, več oseb pa še pogrešajo. Reševalne ekipe so se na kraju spopadale s težkimi razmerami, saj je bila identifikacija žrtev zaradi narave poškodb otežena. Letovišče, ki bi konec meseca moralo gostiti tekme svetovnega pokala v smučanju, se trenutno osredotoča na pomoč preživelim in svojcem žrtev.

Ameriški violinist Brian King Joseph, nekdanji udeleženec televizijskega tekmovanja America's Got Talent, je v Los Angelesu vložil tožbo proti hollywoodskemu igralcu in glasbeniku Willu Smithu. Glasbenik v tožbi trdi, da ga je Smith spolno nadlegoval in neupravičeno odpustil, potem ko ga je povabil na svojo glasbeno turnejo, načrtovano za leto 2025. Po navedbah v sodnih dokumentih naj bi se incidenti zgodili v hotelski sobi, kjer naj bi Smith izvajal neprimerna dejanja. Joseph v tožbi navaja, da se je s Smithom začel družiti zaradi poslovnega sodelovanja, vendar se je situacija sprevrgla v nadlegovanje. Poleg obtožb o neprimernem vedenju tožnik igralcu očita tudi kršitev delovnega razmerja, saj naj bi po zavrnitvi neželenih dejanj izgubil obljubljeno mesto na turneji. Primer, o katerem so prvi poročali ameriški mediji, med njimi Fox News, je v Hollywoodu sprožil val razprav o dinamiki moči v industriji zabave. Will Smith se na obtožbe za zdaj še ni javno odzval.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je imenoval Kirila Budanova, dosedanjega vodjo vojaške obveščevalne službe, za novega vodjo svojega kabineta. Kot razlog je navedel potrebo po večji osredotočenosti na varnost in diplomatska pogajanja. Poleg tega je Zelenski napovedal, da bo Oleh Ivashchenko, trenutni vodja zunanje obveščevalne službe, imenovan za novega vodjo vojaške obveščevalne službe.

Pakistansko sodišče za boj proti terorizmu je v odsotnosti obsodilo osem novinarjev in komentatorjev na družbenih omrežjih na dosmrtno zaporno kazen. Obsojenci so bili spoznani za krive kaznivih dejanj, povezanih s terorizmom, ki naj bi jih zagrešili s svojimi spletnimi aktivnostmi v podporo zaprtemu nekdanjemu premierju Imranu Khanu. Gre za najnovejši ukrep v okviru širšega pregona proti podpornikom nekdanjega voditelja. Obtožbe se nanašajo na dogodke med nasilnimi protesti 9. maja 2023, ko so Khanovi privrženci po njegovi kratkotrajni aretaciji napadli vojaške objekte. Oblasti so novinarjem očitale, da so prek spletnih platform spodbujali nasilje in širili propagando proti državi. Ker so obsojeni trenutno v tujini oziroma niso dosegljivi roki pravice, je bila sodba izrečena v odsotnosti. Organizacije za zaščito svobode medijev opozarjajo, da tovrstne sodbe pomenijo resen udarec za svobodo izražanja v Pakistanu.

Sodišče v Južni Koreji je izdalo nov nalog za prijetje nekdanjega predsednika Yoon Suk Yeola. Podaljšanje pripora je povezano s preiskavami glede njegovega poskusa uvedbe vojaškega stanja leta 2024.

Ameriška teniška zvezdnica Venus Williams se bo po petih letih vrnila na igrišča v Melbournu, potem ko so ji organizatorji prvega letošnjega turnirja za veliki slam podelili posebno povabilo (wildcard). Sedemkratna zmagovalka turnirjev za veliki slam bo pri 45 letih postala najstarejša igralka v zgodovini, ki bo nastopila v glavnem žrebu posamične konkurence na odprtem prvenstvu Avstralije. Njen zadnji nastop v Melbournu sega v leto 2021, ko je tekmovanje sklenila v drugem krogu. Organizatorji so odločitev o podelitvi vabila sporočili v petek, s čimer so potrdili vrnitev ene najuspešnejših igralk v zgodovini tenisa na avstralska igrišča. Williamsova, ki je v svoji bogati karieri osvojila sedem posamičnih naslovov na največjih turnirjih, v Avstraliji sicer nikoli ni slavila v posamični konkurenci, je pa tam dvakrat igrala v finalu. Vrnitev veteranke vzbuja veliko zanimanja v športni javnosti, saj kljub starosti in daljši odsotnosti z največjih tekmovanj še naprej vztraja v profesionalnem tenisu. Njen nastop v Melbournu je del širše vrnitve na turnejo, ki vključuje tudi januarski nastop na turnirju v Aucklandu.

Sodišče v Seulu je v petek izdalo nov nalog za prijetje nekdanjega južnokorejskega predsednika Yoon Suk Yeola, s čimer se njegovo pridržanje podaljšuje za dodatnih šest mesecev. Odločitev osrednjega okrožnega sodišča v Seulu temelji na novih obtožbah, ki so povezane z domnevno napotitvijo brezpilotnih letal v Severno Korejo oktobra lani. Posebna preiskovalna skupina pod vodstvom Cho Eun-suk je zahtevo za podaljšanje utemeljila z nevarnostjo uničenja dokazov. Prvotni priporni nalog za nekdanjega predsednika bi se iztekel 18. januarja, vendar bo Yoon po novi odločitvi ostal v priporu. Preiskovalci so poleg obtožb o vohunjenju in kršitvah zračnega prostora sosednje države izpostavili tudi Yoonovo preteklo nepripravljenost na sodelovanje v postopkih. Nekdanji voditelj se je namreč v preteklosti že večkrat izognil zaslišanjem, pri čemer se je skliceval na zdravstvene težave ali druge razloge, kar je dodatno utrdilo prepričanje sodišča o potrebi po podaljšanju ukrepa.

Pakistansko protiteroristično sodišče je v odsotnosti obsodilo osem novinarjev in komentatorjev na družbenih omrežjih na dosmrtno zaporno kazen. Obsojenci so bili spoznani za krive terorističnih dejanj, povezanih z njihovimi spletnimi aktivnostmi, v katerih so izražali podporo zaprtemu nekdanjemu predsedniku vlade Imranu Khanu. Obsodbe so neposredna posledica dogodkov po 9. maju 2023, ko so Khanovi privrženci po njegovi kratkotrajni aretaciji napadli vojaške objekte po vsej državi. Sodišče je v svoji obrazložitvi poudarilo, da so obsojeni prek digitalnih platform spodbujali nasilje in širili propagando proti državi. Ker so obsojenci trenutno zunaj dosega pakistanskih organov pregona, so bile kazni izrečene v njihovi odsotnosti. Gre za nov korak v obsežnem zatiranju opozicijskih glasov in podpornikov nekdanjega premierja, ki se spopada s številnimi sodnimi postopki od svoje odstranitve z oblasti leta 2022. Mednarodne organizacije za svobodo medijev so nad sodbo izrazile zaskrbljenost, saj Pakistan še naprej uporablja protiteroristično zakonodajo za utišanje kritičnih novinarskih glasov.