Novo leto 2026 se je začelo s spektakularnimi praznovanji po vsem svetu. Države v Južnem Pacifiku so bile med prvimi, ki so vstopile v novo leto. Mesta po vsem svetu so novo leto proslavila z osupljivimi praznovanji.

Ruska federacija je konec leta 2025 in vstop v leto 2026 zaznamovala z novimi vojaškimi napadi na ukrajinska mesta ter kontroverznimi potezami na zasedenih ozemljih. V pristaniškem mestu Odesa so ruske sile na zadnji dan leta izvedle zračne napade, v katerih je bilo po navedbah lokalne vojaške administracije ranjenih šest ljudi, med njimi trije otroci. Napadi so povzročili znatno škodo na stanovanjskih objektih, kar nadaljuje niz ruskih agresij na to strateško pomembno obmorsko središče, ki se je s podobnimi napadi spopadalo že julija 2025. Istočasno je ruska stran v okupiranem Mariupolu ponovno odprla tamkajšnje dramsko gledališče, ki je bilo uničeno v bombnem napadu marca 2022. Takrat je pod ruševinami stavbe, ki je služila kot civilno zaklonišče z napisom OTROCI, po mednarodnih ocenah umrlo približno 600 ljudi. Ponovno odprtje s predstavo ruske pravljice so ukrajinski viri označili za cinično dejanje oziroma ples na kosteh žrtev. Dogodka so se udeležili visoki ruski uradniki pod mednarodnimi sankcijami, vključno z voditeljem samooklicane Ljudske republike Doneck Denisom Pušilinom. Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem novoletnem nagovoru vojakom obljubil zmago in vztrajal pri nadaljevanju vojaških operacij, s čimer je zavrnil prizadevanja za mir s Kijevom. Njegov nastop je sovpadal s stopnjevanjem napetosti na fronti in sistematičnim uničevanjem ukrajinske infrastrukture, kar kaže na to, da se konflikt v začetku leta 2026 ne bo umiril. Dogajanje v Mariupolu medtem ostaja predmet mednarodnih preiskav o vojnih zločinih, saj Rusija na zasedenih območjih sistematično odstranjuje dokaze o preteklih napadih.

Tajska je v sredo, 31. decembra 2025, v skladu z dogovorom o ponovni prekinitvi ognja izpustila 18 kambodžanskih vojakov, ki so bili v zajetju od lanskega julija. Izpustitev se je zgodila na mednarodni vstopni točki Ban Pak Kard v provinci Chanthaburi, s čimer so državi začeli udejanjati sporazum, dosežen med preteklim koncem tedna. Čeprav je Bangkok sprva odlašal z repatriacijo zaradi domnevnih kršitev premirja s strani Kambodže, je do izpustitve vendarle prišlo, kar predstavlja pomemben korak k umiritvi večmesečnih smrtonosnih mejnih spopadov. Združenje držav Jugovzhodne Azije (ASEAN) je pozdravilo deeskalacijo in skupno izjavo obeh držav. K umiritvi razmer so v preteklih tednih pozivale tudi svetovne velesile, vključno z Združenimi državami Amerike in Kitajsko, ki je poskušala prevzeti vlogo glavnega posrednika pri reševanju dolgotrajnega ozemeljskega spora. Kljub izpustitvi vojakov razmere na meji ostajajo pod strogim nadzorom, saj so pretekli dogovori večkrat propadli zaradi incidentov s kopenskimi minami in medsebojnega obtoževanja o kršitvah ozemeljske celovitosti.

Ruske sile so nadaljevale z napadi na ukrajinsko energetsko infrastrukturo in civilne objekte. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da bi morali Ukrajinci izvoliti novo vlado, preden bi lahko podpisali mirovni sporazum z Moskvo, pri čemer je poudaril potrebo po legitimnih in vključujočih volitvah.

Zohran Mamdani je po polnoči prisegel kot župan New Yorka na zasebni slovesnosti na opuščeni postaji podzemne železnice na Manhattnu. Pri zaprisegi je položil roko na Koran. Slovesnosti so prisostvovali njegova žena Rama Duwaji.

Vladimir Putin je v novoletnem nagovoru ponovil prepričanje o ruski zmagi v Ukrajini, ki jo je izrazil že v preteklem nagovoru. Poleg tega je ruska vojska predstavila domnevne dokaze, da je Ukrajina napadla Putinovo rezidenco Valdaj, čeprav naj dokazi ne bi bili prepričljivi.

Zohran Mamdani, član skupščine iz Queensa, je ob polnoči zaprisegel kot župan New Yorka. Pri zaprisegi je uporabil stoletja star Koran. Slovesnost je potekala na postaji podzemne železnice, praznovanje pa se bo nadaljevalo tudi na novoletni dan. Njegova ekipa načrtuje dve ločeni zaprisegi. Mamdani naj bi bil prelomni kandidat, od katerega mnogi pričakujejo transformativne spremembe.

Svet je vstopil v leto 2026 z veličastnimi praznovanji. Od Times Squara do Burj Khalife, mesta po vsem svetu so organizirala praznovanja, odštevanja in festive dogodke ob vstopu v novo leto. Fotografije in videoposnetki s teh dogodkov so bili objavljeni, ki prikazujejo, kako so ljudje po vsem svetu praznovali.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v telefonskem pogovoru z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom napovedal revizijo ruskih pogajalskih izhodišč za končanje vojne v Ukrajini, potem ko je Moskva obtožila Kijev napada z 91 droni na predsednikovo rezidenco v regiji Novgorod. Čeprav Rusija za svoje trditve ni predložila trdnih dokazov in je Ukrajina vpletenost ostro zanikala, je Kremelj dogodek označil za poskus atentata in resno grožnjo mirovnim prizadevanjem. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je napovedal povračilne ukrepe in poudaril, da takšna dejanja onemogočajo diplomatski napredek. Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil ogorčenje nad poročili o napadu in podprl rusko interpretacijo dogodkov, kar je povzročilo dodatne napetosti v odnosih z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Slednji je navedbe Moskve označil za laž in poskus spodkopavanja pogovorov, hkrati pa poudaril, da si velika večina Ukrajincev želi miru, vendar ne za ceno ozemeljskih koncesij, zlasti v Donbasu. Medtem ko se diplomatska trenja stopnjujejo, Rusija krepi vojaški pritisk, vključno z namestitvijo raketnih sistemov v Belorusiji in nadaljevanjem napadov na ukrajinsko civilno infrastrukturo v Odesi.

Evropska komisarka za enakost, pripravljenost in krizno upravljanje Hadja Lahbib je v sredo poudarila, da bi izraelska napoved blokade mednarodnih nevladnih organizacij v Gazi pomenila neposredno preprečevanje dostave nujne humanitarne pomoči. Po njenih besedah Evropska unija zavzema jasno stališče, da izraelska zakonodaja o registraciji nevladnih organizacij v trenutni obliki ni sprejemljiva za implementacijo. Lahbibova je pozvala k odstranitvi vseh ovir za dostop do humanitarne pomoči, saj so razmere na terenu kritične. Opozorila iz Bruslja prihajajo v času, ko se pritisk na Izrael znotraj EU stopnjuje. Že julija 2025 so se v institucijah EU vrstili predlogi za delno zamrznitev sporazumov z Izraelom, vključno s programom Horizon, kot odziv na kršitve človekovih pravic in humanitarno krizo. Najnovejša napoved o omejevanju delovanja mednarodnih akterjev dodatno zaostruje odnose med Brusljem in Tel Avivom, saj bi takšna poteza po mnenju komisarjev ohromila oskrbo prebivalstva s hrano in zdravili.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v telefonskem pogovoru z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom napovedal, da bo Moskva ponovno preučila svoja pogajalska stališča za končanje vojne v Ukrajini. Kremelj trdi, da je Kijev v noči na ponedeljek z 91 droni napadel eno izmed predsedniških rezidenc med Moskvo in Sankt Peterburgom. Ruski uradniki so obtožbe podkrepili z napovedmi povračilnih ukrepov, medtem ko je rusko obrambno ministrstvo v Belorusijo že namestilo nove raketne sisteme, sposobne nositi jedrsko orožje. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ruske navedbe odločno zavrnil kot popolno izmišljotino in novo laž, katere cilj je spodkopati mirovna prizadevanja. Zelenski je poudaril, da si velika večina Ukrajincev želi miru, vendar ne za ceno ozemeljskih koncesij v Donbasu. Kljub ukrajinskemu zanikanju je predsednik Trump izrazil ogorčenje nad domnevnim napadom in ponovil, da se Putin odziva le na silo. Mednarodna skupnost, vključno s predstavniki Indije in Pakistana, je izrazila zaskrbljenost nad stopnjevanjem napetosti, ki ogroža krhke diplomatske procese.

Vladimir Putin je v svojem novoletnem nagovoru izpostavil ruske vojake kot heroje in ponovil prepričanje o zmagi v Ukrajini. Govor je bil kratek, o vojni v Ukrajini je spregovoril le na kratko in ni omenjal pogovorov z ZDA o končanju vojne.

Zaradi močnega sneženja v osrednjem in severnem delu Poljske je na hitri cesti S7 med Varšavo in Gdanskom nastal več deset kilometrov dolg zastoj. Po poročanju lokalne policije so kolone vozil v noči na sredo dosegle dolžino do 20 kilometrov, v mrazu pa je ostalo ujetih na stotine voznikov. Težave so se začele v torek popoldne, ko so tovorna vozila zaradi spolzkega cestišča in snega začela obstajati na klancih, kar je popolnoma ohromilo promet. Policisti iz Olsztyna in Ostrode so ponoči nudili pomoč ujetim vozikom, do srede zjutraj pa je promet ponovno stekel. Namestnik poljskega ministra za infrastrukturo Stanislaw Bukowiec je na novinarski konferenci potrdil, da v dogodku nihče ni bil poškodovan, kljub ekstremnim zimskim razmeram, ki so ohromile ključno prometno povezavo do baltskega pristanišča Gdansk.

Moskva je v ponedeljek uradno obtožila Kijev, da je z več deset kamikaze droni napadel rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod. Čeprav Rusija ni predložila konkretnih dokazov za svoje trditve, je Kremelj nemudoma napovedal revizijo svojih pogajalskih izhodišč za končanje vojne v Ukrajini. Ruski predsednik Putin je o domnevnem incidentu v telefonskem pogovoru obvestil ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je izrazil ogorčenje nad dogodkom, medtem ko je uradni Kijev obtožbe zavrnil kot popolno izmišljotino, namenjeno spodkopavanju mirovnih pogajanj. Napetosti so se dodatno stopnjevale z rusko namestitvijo novega raketnega sistema Oreshnik, ki lahko nosi jedrske konice, na ozemlje Belorusije. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je medtem poudaril, da kljub veliki želji ukrajinskega ljudstva po miru, večina državljanov nasprotuje ozemeljskim koncesijam v Donbasu. Incident predstavlja resno grožnjo krhkemu diplomatskemu procesu, saj Rusija trdi, da napad na rezidenco državnega voditelja bistveno spreminja naravo konflikta in njihovo pripravljenost na kompromise.

Po savdskih zračnih napadih na jemensko pristanišče Mukala so Združeni arabski emirati pozvali k zadržanosti in modrosti. Hkrati se zaostrujejo napetosti med Savdsko Arabijo in ZAE glede varnosti, naftne politike in gospodarskega rivalstva. Omanski zunanji minister se je srečal s savdskim kolegom v Riadu, da bi razpravljala o politični rešitvi za krizo v Jemnu. ZAE so napovedali umik svojih sil iz Jemna po zahtevah Savdske Arabije in izbranih jemenskih voditeljev.

Izrael je nadaljeval z zaostrovanjem blokade Gaze z ustavitvijo pomoči, s čimer je po mnenju nekaterih stopnjeval vojno proti preživetju. Diaspora minister je obtožil humanitarne organizacije, da izkoriščajo humanitarne okvire za terorizem. Poleg tega je somalijski predsednik zatrdil, da je Somaliland sprejel palestinsko preselitev v zameno za priznanje Izraela.

Mesto Kisumu v Keniji je vstopilo v novo leto s kombinacijo praznovanja, premišljevanja in molitve. Svet je vstopil v leto 2026 z ognjemeti in svetlobnimi predstavami, ob tem pa so poostrili varnostne ukrepe.

Ameriško ministrstvo za pravosodje je razkrilo, da mora pred objavo pregledati še približno 5,2 milijona strani gradiva, povezanega s pokojnim obsojenim spolnim prestopnikom Jeffreyjem Epsteinom. Zaradi izjemnega obsega gradiva bo ministrstvo v proces vključilo približno 400 pravnikov iz štirih različnih uradov, ki bodo dokumentacijo pregledovali do konca januarja. Podatek o obsegu preostalih dokumentov je razviden iz vladnega dokumenta, ki ga je pridobila tiskovna agencija Reuters. Obsežen projekt pregledovanja je neposredna posledica nedavnih odkritij novih dokumentov, ki vključujejo tudi fotografije in videoposnetke. Ministrstvo se spopada z logističnimi izzivi, saj mora pred morebitnim javnim razkritjem zagotoviti ustrezno varstvo podatkov in zaščito identitet žrtev. Objava teh dokumentov bi lahko prinesla nove podrobnosti o Epsteinovih dejavnostih in širšem omrežju vpletenih posameznikov, kar vzbuja precejšnje zanimanje javnosti in politike v Združenih državah Amerike.

Bolgarija je uradno postala 21. članica evroobmočja, s čimer je uvedla evro kot svojo uradno valuto. Prvi uspešen dvig evrov je bil zabeležen 20 sekund po polnoči na bankomatu v letovišču Sunny Beach. Predsednik, predsednica parlamenta in odhajajoči premier so v novoletnih sporočilih poudarili sprejetje evra.

Malezijska carinska uprava je na prvem terminalu mednarodnega letališča Kuala Lumpur (KLIA 1) uvedla novo pobudo za usklajen nadzor potnikov, ki je začela veljati 1. januarja 2026. Glavni namen ukrepa je optimizacija pretoka potnikov na odhodnih vratih, s čimer želijo zmanjšati zastoje in izboljšati potniško izkušnjo na enem najprometnejših letališč v regiji. Generalni direktor carine je ob tem poudaril, da poenostavljeni postopki ne bodo vplivali na varnostne standarde, saj nadzor ostaja na najvišji ravni. Sistem temelji na tesnejšem sodelovanju med različnimi varnostnimi organi, kar omogoča hitrejše izvajanje carinskih formalnosti brez nepotrebnega podvajanja pregledov. Generalni direktor je zagotovil javnosti, da so bili protokoli skrbno preverjeni in da bodo kljub večji hitrosti prehoda meja še vedno učinkovito preprečevali tihotapljenje in druge nezakonite dejavnosti. Pobuda predstavlja del širše strategije posodobitve malezijske letališke infrastrukture.