APDEJT.si

V Ženevi se je odvil drugi krog pogovorov med Iranom ter Veliko Britanijo, Francijo in Nemčijo (E3) o iranskem jedrskem programu. Iranski predstavniki so poudarili svojo zavezanost diplomaciji, ob tem pa pozvali evropske države, naj sprejmejo 'pravo odločitev' glede ponovne uvedbe sankcij. Srečanje je potekalo ob zaostrenih razmerah zaradi grožnje sankcij.

Izrael je izvedel napade na cilje v Libanonu, pri čemer je bilo ubitih najmanj pet ljudi. Netanjahu naj bi načrtoval napad na vodstvo Hamasa v Turčiji, vendar se je zaradi političnih in gospodarskih posledic odločil za napad na Katar. Katar je zaradi izraelskega napada na Dohi sprožil pravne postopke, o čemer bo razpravljal tudi Varnostni svet ZN.

Na zahtevo Poljske je Varnostni svet Združenih narodov sklical nujno sejo zaradi incidenta z droni v poljskem zračnem prostoru. Poljsko ministrstvo za zunanje zadeve je to sporočilo, medtem ko se nadaljujejo dogajanja v zvezi z vojno v Ukrajini.

Zaradi negotovosti glede politike ameriškega predsednika Donalda Trumpa je 25 držav prekinilo pošiljanje paketov v Združene države Amerike. Odločitev je posledica ukinitve davčnega pravila, ki je oprostilo majhne pakete plačila carine. Univerzalna poštna zveza je potrdila, da so države članice začasno ustavile dostavo blaga v ZDA.

Iranski parlamentarni govorec Ghalibaf se je odzval na prisotnost inšpektorjev Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) v Iranu. Zunanji minister Abas Aragči je poudaril, da zaprtje Hormuške ožine ni uradna politika Irana, temveč si Teheran prizadeva za ohranjanje miru in stabilnosti v Perzijskem zalivu.

Ruski predsednik Vladimir Putin je izjavil, da je Rusija pripravljena okrepiti strateško partnerstvo s Kitajsko in okrepiti stike z Pekingom na visoki ravni. Hkrati se je Putin srečal s pakistanskim premierjem Shehbazom Sharifom v Pekingu.

Varnostni svet ZN, s podporo ZDA, je obsodil izraelsko bombardiranje Katarja. Pakistan in Izrael sta se zapletla v ostro razpravo v Varnostnem svetu ZN zaradi napada v Dohi, pri čemer je Pakistan obsodil izraelski napad na voditelje Hamasa. Združeni arabski emirati so poklicali izraelskega odposlanca zaradi napada na Katar. 75 odstotkov Izraelcev podpira napade na Hamas v Katarju.

Rusija in Kitajska sta začeli skupne pomorske vaje 'Joint Sea-2025' v Japonskem morju blizu Vladivostoka, s ciljem krepitve vojaškega sodelovanja. Tridnevne vaje, ki so se začele v nedeljo, vključujejo vojaške ladje obeh držav, ki izvajajo simulacije v več domenah. Cilj vaj je okrepiti zavezništvo in uravnotežiti vpliv ZDA v svetovnem redu, medtem ko se povečujejo napetosti zaradi konflikta v Ukrajini.

Avstralija je obtožila Iran, da je organiziral dva antisemitska požiga v Sydneyju in Melbournu, ter iranskemu veleposlaniku dala sedem dni časa, da zapusti državo. Iranski zunanji minister je odločitev Avstralije označil za prizadevanje za pomiritev Izraela. Iransko veleposlaništvo je po tem ukrepu, ki ga Avstralija ni izvedla že od druge svetovne vojne, začelo pospešeno zapuščati državo.

Donald Trump je z objavo kiber-slike na Truth Social, ki namiguje na možen vojaški poseg v Chicagu, zaostril spor z demokratskim guvernerjem Illinoisa, J. B. Pritzkerjem. S tem je Trump še dodatno provociral in uporabil vojno retoriko.

Zaposleni na letališču Charles de Gaulle v Parizu je bil suspendiran, ker naj bi med radijsko komunikacijo s posadko izraelske letalske družbe El Al vzkliknil "Free Palestine".

Pentagon je dejanje označil za provokacijo in poskus oviranja protidrogističnih operacij. ZDA so opozorile vlado Nicolása Madura. Donald Trump pa je ukazal napotitev desetih naprednih lovcev F-35 v regijo.

Dirka po Španiji se je soočala z nadaljnjimi prekinitvami zaradi propalestinskih protestov, zaradi česar so kolesarji glasovali za nevtralizacijo 17. etape, če bi protesti ovirali potek. Dirka je bila skrajšana, zadnji dve etapi pa sta potekali pod strogim nadzorom varnostnih sil. Javier Guillen, direktor dirke, je obljubil, da bo dirka končana v Madridu, proteste pa označil za nezakonite. Egan Bernal je zmagal na skrajšani etapi.

V Maliju so aretirali najmanj 45 vojakov, med njimi dva generala, zaradi suma poskusa strmoglavljenja vojaške hunte, ki je na oblast prišla po dveh državnih udarih v letih 2020 in 2021. Sočasno se Libanon sooča z zahtevnim obdobjem zaradi notranjih in zunanjih pritiskov, ki si prizadevajo za prekinitev vojaškega konflikta na jugu države in vzpostavitev novega ravnovesja med državo in odporniškim gibanjem. Ameriški predsednik v tem kontekstu postavlja zahteve.

Marokanski Urad za sodne preiskave (BCIJ) je v Douar El Amarna v provinci Settat aretiral 18-letnika, ki je privrženec ideologije Daesha. Aretacija je bila izvedena na podlagi informacij, ki jih je zagotovila Generalna direkcija za nadzor ozemlja. Osumljenec je osumljen načrtovanja terorističnih napadov.

Ameriški odposlanec Thomas Barrack se je v Bejrutu pogovarjal o razorožitvi Hezbolaha, pri čemer naj bi Izrael bil pripravljen umakniti se iz južnega Libanona, če bo prišlo do konkretnih korakov v smeri razorožitve. Libanonska vojska naj bi pripravila načrt za razorožitev vseh nedržavnih akterjev do konca leta. Vodja Hezbolaha poziva libanonsko vlado, naj prekliče odločitev o razorožitvi skupine, saj meni, da je to napaka, ki je bila sprejeta pod izraelskim diktatom.

V Maliju so oblasti aretirale najmanj 55 vojakov, med njimi dva generala, zaradi suma poskusa strmoglavljenja vojaške hunte. Moussa Tine opozarja na morebitne posledice razdora med Ousmanom Sonkom in Bassiroujem Diomayejem Fayejem. V Siriji je vlada obljubila preiskavo in kaznovanje storilcev usmrtitve v bolnišnici v Soueidi po objavi posnetka. V Demokratični republiki Kongo pa so družine vojakov izrazile hvaležnost predsedniku Félixu Tshisekediju za reforme v FARDC.

Maroko bo kot edina afriška država sodeloval na vojaški vaji UNITAS 2025 v ZDA, s čimer potrjuje svojo strateško vlogo na mednarodnem vojaškem prizorišču. Na vaji bo sodelovalo 25 držav. Čile pa bo na vaji UNITAS 2025 sodeloval s fregato "Almirante Cochrane", medtem ko bo podmornica "Thomson" odplula na ločeno vajo DESI 2025 v San Diego.

Marokški kralj Mohamed VI. je imenoval generala Abdullaha Butrika za novega generalnega direktorja Generalnega direktorata za varnost informacijskih sistemov (DGSSI), ki je podrejen upravi za državno obrambo. Butrik je diplomant Nacionalnega inštituta za statistiko in uporabno ekonomijo (INSEA) ter Kraljeve vojaške akademije v Meknesu.

Po navodilih kralja, vrhovnega poveljnika in načelnika generalštaba Kraljevih oboroženih sil (FAR), se bo 1. septembra 2025 začela operacija izbire in vključitve v vojaško službo za 40. kontingent v Maroku. Kandidati, ki so prejeli pozive, morajo preveriti pomembne informacije in upoštevati določen datum in kraj za izbirni postopek, je sporočil Generalštab FAR.