APDEJT.si

V Lizboni se je število smrtnih žrtev zaradi iztirjenja žičnice povečalo na 17. Izraelska modna znamka Comme il faut je sprožila kampanjo proti lakoti v Gazi, kar je prvi tovrstni protest izraelskega podjetja. Giorgio Armani pa se je spominjal svojega preminulega partnerja, Sergia Galeottija, ki je zaznamoval njegovo življenje. Na Cipru je bila zdravniku gastroenterologu začasno odvzeta licenca zaradi neprimernega napada na pacientko. Petnajstletni Carlo Acutis bo v nedeljo v Vatikanu postal prvi svetnik katoliške cerkve, ki je pripadal generaciji milenijcev. V Grčiji je moški nadlegoval ženske na ulici, 17-letnik pa je priznal, da je ugrabil otroka zaradi sovraštva do Romov. Grška policija je razkrila veliko mrežo tihotapljenja in poneverjanja goriva.

Trumpova administracija je zaprosila Vrhovno sodišče ZDA za hitro obravnavo pritožbe glede carin, uvedenih na podlagi zakona iz leta 1977, namenjenega reševanju izrednih razmer. To sledi odločitvi nižjega sodišča, ki je razglasilo večino Trumpovih carin za nezakonite. Vrhovno sodišče naj bi odločalo o tem, ali bo morala Amerika podjetjem povrniti več kot 200 milijard dolarjev zaradi teh carin.

Italijanski politik Magi je kritiziral ministra Cirianija zaradi njegovih izjav o opoziciji. Benedetta Scuderi iz Avs je branila aktiviste pro-Palestinske Flotille. Pristaniški delavec Stefano Puzzer, znan kot nasprotnik cepljenja, bo ponovno zaposlen in bo prejel odškodnino. Yolanda pa je bila v članku na elnacional.cat označena za demagoga in oportunista.

Španski klub Villarreal CF se je dogovoril za prestop Thomasa Parteya iz Arsenala. Partey se je v torek pojavil pred sodiščem v Veliki Britaniji zaradi obtožb o posilstvu in spolnem napadu ter bil izpuščen proti varščini. Kljub obtožbam naj bi se Partey pridružil evropskemu klubu.

Donald Trump je zanikal, da bi podpisal rojstnodnevno pismo Jeffreyju Epsteinu, in izjavil, da podpis ni njegov in da ni avtor pisma. Poudaril je, da to ni njegov jezik in da je celotna zadeva nesmiselna.

Mehiška vlada je izročila 26 osumljencev za trgovino z drogami Združenim državam Amerike, ker naj bi nadaljevali z delovanjem iz zapora in poskušali doseči izpustitev po spornih poteh. Med izročenimi je bil tudi Abigael González Valencia, znan kot 'El Cuini', vodja celice 'Los Cunis' kartela Jalisco Nueva Generación (CJNG), ki se je na sodišču v ZDA izrekel za nedolžnega. Omar García Harfuch, sekretar za varnost in zaščito državljanov, je pojasnil, da so mnogi izmed izročenih poskušali pridobiti sodne poti za nadaljevanje kaznivih dejanj.

Penzionirani kapitan korvete Miguel Ángel Solano je pod preiskavo v Mehiki zaradi vpletenosti v trgovino s fentanilom. Po navedbah tožilstva (FGR) naj bi Solano, ki je že bil znan po vodenju mreže za krajo goriva, sedaj bil tudi "kralj fentanila". Solano je trenutno na begu pred roko pravice. Preiskava te zadeve je v teku.

Trumpova administracija se pripravlja na obsežne imigracijske racije v Chicagu in drugih mestih, ki so zatočišča za imigrante, kar je povzročilo kritike in strah pred 'vojno' proti ameriškim mestom. Hkrati je Trump zmanjšal pomen nasilja v družini, medtem ko so demokrati izrazili zaskrbljenost zaradi njegove retorike in napovedali odstop Jerryja Nadlerja, pomembnega liberalnega predstavnika.

Število smrtnih žrtev napada s kamionom bombo v bližini letalske baze v Caliju se je povečalo na sedem, ranjenih pa je več kot 70. Predsednik Petro je potrdil aretacijo osumljencev tudi v Florenci, ter opozoril na ofenzivo EMC in mednarodnih mafij.

Sekretarka DHS Noem je potrdila, da bo v Chicago poslanih več virov ICE za izvajanje zaostritev priseljevanja. Župan Chicaga, Brandon Johnson, je zaostril konfrontacijo s Trumpovo administracijo s podpisom izvršnega ukaza, ki naj bi zaščitil prebivalce pred, kot pravi, skorajšnjo »militarizirano imigracijo«. Noem je tudi izjavila, da Los Angeles ne bi obstal, če Trump ne bi ukrepal.

Sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem je sporočila, da bo po ukazu predsednika Trumpa celoten mejni zid med ZDA in Mehiko pobarvan s črno barvo. Razlog naj bi bil, da bo zid postal bolj vroč in ga bo težje preplezati, s čimer naj bi odvrnili migrante od poskusov prečkanja meje.

Predsednik Donald Trump naj bi v petek podpisal izvršni ukaz o preimenovanju Ministrstva za obrambo v Ministrstvo za vojno. Sprememba, ki sama po sebi nima pravne moči, je bila napovedana že dlje časa in naj bi služila projiciranju ameriške vojaške moči. Agencija je bila v Ministrstvo za obrambo preimenovana po drugi svetovni vojni.

V restavraciji MG Kitchen se je zgodilo streljanje, v katerem je bil storilec identificiran kot José Alexander de los Santos, znan tudi kot "Alex Paquete" ali "Alex Papeleta". V Cabri je moški umrl, ko je padel iz avtodoma. V Acuñi pa je 46-letni moški umrl zaradi električnega udara, ko je poskušal popraviti mikrovalovno pečico.

Nicolás Maduro je ponovil izzivalno sporočilo ZDA glede vojaške prisotnosti v Karibih in zatrdil, da ima Venezuela obrambne zmogljivosti. Ženske, naklonjene chavizmu, so izrazile pripravljenost braniti državo pred ameriškimi "agresijami". Analitiki menijo, da bi lahko ameriška demonstracija moči Venezuelo približala Kitajski.

Venezuela je obtožila ZDA, da so uporabile umetno inteligenco za ustvarjanje videoposnetka, s katerim je Donald Trump upravičil napad na domnevne člane Tren de Aragua v Karibih. Venezuelski minister za komunikacije in informacije, Freddy Ñáñez, je zagotovil, da je bil video narejen z umetno inteligenco. Donald Trump je že pred tem sporočil, da so ameriške sile napadle čoln iz Venezuele, ki je bil poln drog.

Po ameriški operaciji proti venezuelski ladji, ki naj bi prevažala drogo v ZDA, je Venezuela obtožila ZDA enajstih "eksekutorjev". Ameriški uradniki so opozorili, da se bodo vojaške operacije proti kartelom nadaljevale, kar nakazuje na dolgotrajno vojaško kampanjo v Latinski Ameriki. Maduro je dejal, da ima "neomajno vero v zmago", in operacijo označil za "nov napad".

Pod pritiskom Kapitola glede pravne utemeljitve za usmrtitev 11 domnevnih tihotapcev mamil s strani ameriške vojske, se je Trumpova administracija izognila zakonodajalcem in zagotovila mešanico javnih izjav. Strokovnjaki izražajo skepticizem glede zakonitosti tega napada.

Po vojaškem napadu na venezuelsko tolpo Tren de Aragua, ki je ubil 11 članov, je predsednik Trump dejal, da bo to opozorilo kartelom in obljubil, da se takšne akcije ne bodo ponovile. Visoki uradniki za nacionalno varnost ZDA so napovedali nadaljevanje vojaških operacij proti kartelom, kar nakazuje na dolgoročno vojaško kampanjo.

Ameriške sile so napadle ladjo, ki naj bi prevažala droge iz Venezuele, kar je povzročilo ostre odzive venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Maduro je ZDA obtožil, da želijo prevzeti nadzor nad venezuelsko nafto in drugimi naravnimi viri. Pentagon je potrdil, da je šlo za natančen napad na plovilo, ki ga upravlja organizacija, označena kot narkoteroristična. Incident je zaostril že tako napete odnose med ZDA in Venezuelo, pri čemer Maduro grozi s povračilnimi ukrepi.

Po besedah Donalda Trumpa so ZDA v južnem Karibskem morju izvedle vojaško operacijo, v kateri so potopile ladjo in ubile 11 domnevnih narkoteraoristov, povezanih z venezuelsko kriminalno združbo Tren de Aragua. Napad je sprožil kritike, Gustavo Petro ga je označil za umor. Daniel Ortega, predsednik Nikaragve, je dejal, da gre za poskus ZDA, da bi destabilizirale vlade v Latinski Ameriki.