Malezija je pozvala k reševanju mejnih sporov med Tajsko in Kambodžo z dialogom in diplomacijo, v skladu z duhom ASEAN-a. Zunanji minister Datuk Seri Mohamad Hasan je poudaril pomen samoobvladovanja obeh strani, medtem ko je Malezija kot predsedujoča država ASEAN-a ponudila svoje posredovanje za dosego vzajemno sprejemljive rešitve, s ciljem omiliti napetosti, ki so povzročile žrtve in povečale regionalno zaskrbljenost.

Kambodžansko zunanje ministrstvo je ostro obsodilo tajske vojaške dejavnosti kot kršitev mednarodnega prava in suverenosti Kambodže. Premier Hun Sen je poveljeval vojski, da se odzove na "tajvansko invazijo", čeprav viri navajajo, da je bilo sestreljeno tajvansko vojaško letalo F-16 med spopadom s kambodžansko vojsko. Tajska mornarica je prav tako pripravila pomorsko operacijo za obrambo svoje meje. Tajska vlada se je poskušala prikazati kot žrtev pred mednarodno skupnostjo, medtem ko je Kambodžo predstavila kot povzročiteljico incidentov.

Vlada Kambodže je napovedala sprejetje dolgoročne strategije razvoja vrednostnih papirjev za obdobje 2025–2035, s čimer želi dvigniti svoj kapitalski trg. Hkrati je Azijska razvojna banka (ADB) napovedala nadaljnjo močno rast vietnamskega gospodarstva, in sicer 6,3 % v letu 2025 in 6 % v letu 2026, kljub globalnim tveganjem. Mjanmarska zvezna država Wa se medtem sooča s katastrofalnimi poplavami, ki so zahtevale štiri življenja, vključno z življenjem policista med reševalno misijo. Poplave so se začele 22. julija. Na Tajskem so bili sproženi opozorilni sistemi zaradi tajfuna Wipha, ki se je premikal proti Vietnamu, Laosu in severni Tajski. Medtem so bili nekateri članki osredotočeni na kulturne in tehnološke teme, kot je priljubljenost kitajske umetniške igrače LABUBU in pomen »digitalne svilne poti« za globalno digitalno transformacijo. V Kambodži so opozorili na »umazane taktike« tajskih medijev v mejnem sporu med državama. Minister za informiranje, Net Phaktra, je bil nagrajen za posebnega odposlanca za integriteto informacij.