APDEJT.si

V obsežnem ruskem napadu z droni in raketami na Kijev je umrlo štiri ljudi, 27 pa je bilo ranjenih. Napad je povzročil požare in poškodoval stanovanjske zgradbe v več okrožjih prestolnice.

Sodišče v Indiji je moškega po imenu Kishandas obsodilo na smrt zaradi umora svoje žene, ki jo je sežgal zaradi njene barve kože. Kishandas je ženo polil z rjavo tekočino, ki naj bi bila izdelek za posvetlitev kože, in jo zažgal. Poleg smrtne kazni mu je sodišče naložilo tudi globo v višini 50.000 rupij.

V izraelskih napadih in streljanju je bilo ubitih najmanj 57 Palestincev. Izraelske sile so aretirale medicinsko sestro Tasneem Marwan al-Hams, hčerko zdravnika Marwana al-Hamsa, medtem ko je bila na poti v službo v Han Junisu. Hamas še naprej preučuje predlog ZDA za prekinitev ognja.

Poljsko sodišče je zavrnilo izročitev ukrajinskega državljana Volodimirja Žuravljova Nemčiji, kjer ga sumijo vpletenosti v sabotažo plinovoda Severni tok. Premier Donald Tusk je odobril odločitev sodišča. Nemška prizadevanja za preiskavo sabotaže na plinovodu Severni tok so se soočila z odporom Poljske in Italije, kar naj bi spodkopavalo ugled Nemčije v EU.

Sodišče v Bratislavi je Juraja Cintulo obsodilo na 21 let zapora zaradi terorističnega napada, ki ga je lani izvedel na slovaškega premierja Roberta Fica. 72-letni Cintula je bil spoznan za krivega poskusa atentata na Fica, ki se je zgodil 15. maja 2024 v Handlovi.

Vladimir Putin je Evropo obtožil odgovornosti za neuspeh mirovnih prizadevanj v Ukrajini in zahodne države obtožil stopnjevanja napetosti. Zagrozil je s protiukrepi proti temu, kar je označil za "militarizacijo" evropskih držav, pri tem pa trdil, da Rusija ni nikoli začela vojaškega spopada. Evropske vlade so na vrhu Evropske politične skupnosti pozvale k okrepljenemu boju proti Rusiji.

Osumljenec za umor nekdanjega predsednika ukrajinskega parlamenta Andrija Parubija je priznal zločin, vendar zanika kakršnokoli povezavo z Rusijo. Trdi, da je šlo za osebno maščevanje zaradi smrti njegovega sina na fronti.

Evropska unija je potrdila, da ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu ni prepovedan vstop v EU, temveč mu je zamrznjeno premoženje. Medtem so se pojavile informacije, da je med srečanjem Trumpa in Putina na Aljaski prišlo do napetosti zaradi zgodovinskega monologa o Ukrajini. Evropska komisija je napoved srečanja Trumpa in Putina v Budimpešti sprejela previdno, medtem ko Madžarska zagotavlja, da bo Putinu omogočen vstop v državo.

Število smrtnih žrtev eksplozije v bukareškem okrožju Rahova se je povzpelo na tri, več oseb je bilo ranjenih in prepeljanih v različne bolnišnice v prestolnici. Raed Arafat opozarja, da se lahko prizadeti stanovanjski blok vsak trenutek zruši.

Ruska zračna obramba je nad Krimom pomotoma sestrelila lastno večnamensko bojno letalo Suhoj Su-30SM, medtem ko je poskušala prestreči ukrajinske drone. Ukrajinska mornarica je potrdila incident.

Jair Bolsonaro je bil obsojen na 27 let in tri mesece zapora zaradi načrtovanja državnega udara. Brazilsko vrhovno sodišče ga je spoznalo za krivega po vseh točkah obtožnice. Štirje od petih sodnikov so glasovali za obsodbo, ker so ocenili, da je Bolsonaro sodeloval v "oboroženi kriminalni organizaciji". Obsodba velja za mejnik brazilske demokracije, saj se v preteklosti pučisti niso soočili s sodnim pregonom.

Neodvisni strokovnjaki Združenih narodov so ponovili poziv k suspendiranju Izraela iz mednarodnih nogometnih tekmovanj, ki jih organizirata FIFA in UEFA, pri čemer so poudarili, da gre za odziv na domnevni genocid nad Palestinci. K temu je pozval tudi Eric Cantona. Izraelska nogometna zveza je izrazila začudenje, da ju UEFA in FIFA še nista kaznovali.

Brazilsko vrhovno sodišče je nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara obsodilo na več kot 27 let zapora zaradi načrtovanja državnega udara po volitvah leta 2022. Obsodba je bila izrečena po sojenju, ki je razdelilo državo. CBS News poroča, da je bil Bolsonaro spoznan za krivega poskusa ohranitve na oblasti s pomočjo udara.

Ruska tajna služba FSB je odprla novo kazensko preiskavo proti Mihailu Hodorkovskemu, ki ga obtožujejo načrtovanja nasilnega prevzema oblasti in ustanovitve teroristične organizacije. Preiskava vključuje tudi druge člane Ruskega protivojnega komiteja, med njimi nekdanjega premierja Mihaila Kasjanova, zaradi suma poskusa prevzema oblasti s silo.

Ukrajinsko sodišče je prvič obsodilo ruskega vojaka na dosmrtni zapor zaradi umora ukrajinskega vojnega ujetnika med rusko invazijo. 27-letnega ruskega vojaka Mitryja Kurašova so spoznali za krivega umora 41-letnega vojaka Vitalija Hodnjuka, ker naj bi prejel ukaz, naj ne zajema ukrajinskih ujetnikov.

Na odprtju foruma NATO-Industry Forum 2025 v Bukarešti je minister za obrambo Ionuț Moșteanu izpostavil, da se zavezništvo sooča s sočasnimi grožnjami, od vojne v Evropi do terorizma. Poudaril je, da je odgovor Romunije pospešitev razvoja obrambne industrije in investicije v odvračanje, pri čemer je proizvodne linije označil za nove frontne črte.

Ruskega vojaka Dmitrija Kurašova so obsodili na dosmrtno zaporno kazen zaradi umora ukrajinskega vojnega ujetnika Vitalija Hodnjuka. Kurašov trdi, da je nedolžen in želi izmenjavo. Ruske sile so napadle železniško infrastrukturo v Harkovski, Černigovski in Dnjepropetrovski oblasti, kar je povzročilo preusmeritve vlakov. Rusija zanika vpletenost v prelete neznanih dronov nad belgijskimi vojaškimi bazami. Belorusija je izrazila pripravljenost sprejeti ukrajinske migrante in jim zagotoviti enake življenjske pogoje kot Belorusom.

Izraelski parlament je v prvi obravnavi sprejel predlog zakona o ponovni uvedbi smrtne kazni, ki je namenjena skoraj izključno Palestincem in se ne bo uporabljala za judovske teroriste.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je zahteval odstop ministra za energetiko Svetlane Grinčuk in nekdanjega ministra za pravosodje Germana Galuščenka zaradi suma korupcije. Svetlana Grinčuk je nato podala odstopno izjavo. Odkrito je bilo, da je Grinčuk večkrat prenočevala pri Galuščenku. Poleg tega se je turški zunanji minister Hakan Fidan v Ankari sestal s sekretarjem Sveta za nacionalno varnost in obrambo Ukrajine Rustemom Umerovim.

Alexandru Bălan, nekdanji namestnik vodje moldavske obveščevalne službe (SIS), obtožen vohunjenja za Rusijo v Romuniji, ostaja v priporu. Romunsko vrhovno sodišče je zavrnilo njegovo pritožbo na pripor. Bălan je osumljen izdajanja državnih skrivnosti častnikom KGB iz Belorusije, kar ogroža nacionalno varnost Romunije. Ima dvojno državljanstvo, romunsko in moldavsko.