APDEJT.si

Izrael je podprl 20-točkovni mirovni načrt ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Gazo. Premier Benjamin Netanjahu se je strinjal z načrtom, vendar si je pridržal pravico do nadaljevanja vojaških operacij. Uspeh načrta je odvisen od Hamasa.

Benjamin Netanyahu je po predstavitvi Trumpovega načrta za Gazo zanikal, da bi sprejel načelo palestinske države in napovedal, da bo izraelska vojska ostala na območju. Islamski džihad je načrt označil za recept za uničenje celotne regije. Po drugi strani naj bi Netanyahu dobil skoraj vse, kar je želel, kljub mednarodni izolaciji.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je zanikal, da bi se s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom dogovoril o ustanovitvi palestinske države. Kljub pomislekom pa je podprl Trumpov mirovni načrt za Gazo. Sedaj se postavlja vprašanje, ali bo Hamas privolil v načrt, ki zahteva težke kompromise.

Nemški kancler Friedrich Merz in armenski premier Nikol Pašinjan sta pozdravila Trumpov načrt v 20 točkah za končanje vojne v Gazi. Načrt predvideva takojšnjo prekinitev spopadov, izpustitev talcev in mednarodni nadzor nad območjem. Bela hiša je objavila podrobnosti načrta po srečanju Trumpa in Netanjahuja.

Donald Trump je obljubil 'nekaj posebnega' glede Gaze, medtem ko izraelski uradniki poročajo, da ima Netanjahu zadržke glede načrta o prekinitvi ognja. Pred srečanjem Trumpa in Netanjahuja so izraelske sile napredovale. Družine izraelskih talcev so Trumpa v pismu prosile za pomoč pri doseganju dogovora o koncu vojne v Gazi, pri čemer so ga pozvale, naj 'odločno vztraja' pri vrnitvi preostalih 48 talcev.

Donald Trump je ob prihodu v Združene narode doživel okvaro tekočih stopnic, kar je sprožilo odziv Bele hiše. Emmanuel Macron je poklical Trumpa, ker je bil njegov avtomobilski sprevod ustavljen zaradi Trumpovega. Macron je tudi izjavil, da mora Trump končati vojno v Gazi, če želi Nobelovo nagrado, ter z njim deli kritike glede 'neuporabnosti' Združenih narodov in upa na njegov preobrat v prid Ukrajini.

Zaradi pomanjkanja mednarodnih sredstev se je izkazalo, da je več kot dva milijona beguncev v Ugandi ogroženih. Uganda, ki je zaradi svoje progresivne politike do beguncev in bližine kriznih žarišč postala največja gostiteljica beguncev na afriški celini, se sooča z resnim pomanjkanjem sredstev.