APDEJT.si

Po kraji keltskega zlata iz zaklada Manchinga, ki je bil eden najodmevnejših muzejskih vlomov v zadnjih letih, so bili obtoženi moški obsojeni na do enajst let zapora. Čeprav so obtoženi molčali, sodniki niso imeli dvomov o njihovi krivdi.

Sodišče v Stuttgartu je ustanovitelja gibanja »Querdenken«, Michaela Ballwega, oprostilo glavne obtožbe o prevari, vendar ga je spoznalo za krivega davčne utaje. Sojenje, ki je pritegnilo veliko pozornosti zaradi Ballwegovega vpliva na proteste proti ukrepom, povezanim s koronavirusom, se je končalo z delno oprostilno sodbo.

Potrošniška združenja so ponovno izrazila zaskrbljenost glede plačilnih metod »kupi zdaj, plačaj pozneje«, ki so pogosto na voljo pri spletnih nakupih. Poudarila so, da lahko te metode potrošnike pahnejo v dolžniško past in pozvala k strožjim predpisom za preprečevanje naraščanja dolgov med prebivalstvom. Opozorilo je bilo izdano v luči predlaganih novejših ureditev potrošniških kreditov, ki bi lahko povečale tveganje za prezadolženost.

Sodišče je zagrozilo z denarno kaznijo Nemčiji, če ne bo spoštovala sodnih odločb glede izdaje vizumov za Afganistance. Na stotine ogroženih Afganistancev čaka v Pakistanu na odhod v Nemčijo, medtem ko so nekatere že deportirali nazaj v Afganistan. Sodišče je odločilo, da mora nemška vlada ukrepati.

V zgodnjih jutranjih urah so policisti preiskali domove osmih policistov v Spodnji Saški in jim zasegli mobilne telefone. Osumljeni so deljenja rasističnih vsebin in vsebin, ki omalovažujejo nacistično diktaturo, v zasebni klepetalnici.

Na deželnem sodišču v Bielefeldu v Nemčiji se je začelo sojenje moškemu, obtoženemu pomoči pri samomoru očeta. Obtoženi naj bi vedel za očetov smrtonosni načrt in mu pri tem pomagal, med drugim z nakupom plinskih jeklenk in mask ter izdelavo posebnega držala. Primer je pritegnil pozornost medijev, kot so stern.de, zeit.de in aachener-zeitung.de.

Nemška država bo morala plačati dodatnih 27 milijonov evrov odškodnine zaradi propadle cestnine Pkw. Skupni stroški za davkoplačevalce so se tako povečali, saj je država že prej plačala 243 milijonov evrov odškodnine prvotnim izvajalcem projekta. Do dodatnih stroškov je prišlo zaradi nove arbitraže, ki je bila odločena v škodo države.

Ginekolog v Severnem Porenju-Vestfaliji je tožil katoliško bolnišnico, ker mu je prepovedala opravljanje splavov, tudi v primerih hudih nepravilnosti ploda. Zdravnik je vložil tožbo proti svojemu delodajalcu.

Kljub protestom aktivistov za pravice živali, ki trdijo, da je živalski vrt kršil zakonodajo o zaščiti živali, je živalski vrt v Nürnbergu ubil dvanajst primatov. Primer je prevzelo državno tožilstvo.

Christina Block je na sojenju zanikala, da bi naročila ugrabitev svojih otrok iz Danske. Povedala je, da je za obtožbe o nasilju v zvezi z ugrabitvijo izvedela šele kasneje. Izrazila je tudi veselje nad vpletenostjo policije v primer, kar pa je sprožilo številna vprašanja med udeleženci sojenja.

V Gelsenkirchnu je neznani storilec streljal na 39-letnega moškega in po dejanju pobegnil. Policija je šele na začetku preiskave. Medtem je v Düsseldorfu zapornik pobegnil iz sodne stavbe tako, da je preplezal varnostno ograjo. Kljub intenzivnemu iskanju je pobegli še vedno na prostosti.

Charlie Kirk je bil po poročilih ustreljen med dogodkom na Univerzi Utah Valley okoli poldneva po lokalnem času. Po navedbah virov je bil Kirk ustreljen "blizu vratu". Policija je aretirala osumljenca. Na spletu so se pojavili posnetki udeležencev, ki bežijo s prizorišča.

Poleg poravnave z družbo Dominion, je Newsmax plačal še 67 milijonov dolarjev v sporu glede lažnih izjav po ameriških volitvah leta 2020. Newsmax je bil tožen zaradi trditev, da je proizvajalec volilnih naprav manipuliral s štetjem glasov. V podobnem primeru je Fox News plačal 787,5 milijona dolarjev.

Na deželnem sodišču v Traunsteinu se je začelo ponovno sojenje v primeru smrti študentke Hanne v Aschauu. Sojenje bo poskušalo ugotoviti, ali je bil moški, ki je bil leta 2024 obsojen kot storilec, po krivici obsojen. Obtoženi se je odločil molčati med sojenjem.

Nekdanji kolumbijski predsednik Alvaro Uribe je bil po dolgoletnem postopku spoznan za krivega v zvezi s podkupovanjem prič in procesno prevaro. Uribe je tako postal prvi nekdanji vodja države, ki je bil obsojen v tej južnoameriški državi.

Finančni uradi v Turingiji so se usmerili na influencerje zaradi suma utaje davkov. V zvezni deželi Severno Porenje-Vestfalija naj bi influencerji utajili 300 milijonov evrov davkov. Medtem ko podrobnosti o situaciji v Turingiji niso navedene, je splošni poudarek na nadzoru finančnih uradov nad davčnimi obveznostmi posameznikov, ki zaslužijo s spletnim vplivanjem.

Berlinski gradbeni podjetnik je bil obsojen na pet let zapora zaradi dela na črno in davčne utaje v milijonskih zneskih. Med preiskavo je bilo ugotovljeno, da je podajal lažne informacije zdravstvenim zavarovalnicam in davčnim organom. Delo na črno, ki je v gradbeništvu precej razširjeno, je v tem primeru doseglo tako velike razsežnosti, da je pripeljalo do stroge kazni.

Po dvanajstih letih preiskav je tožilstvo v Stuttgartu vložilo obtožnico proti dvema nekdanjima uslužbencema Landesbank Baden-Württemberg (LBBW), stara 54 in 57 let, v povezavi s škandalom Cum-Ex. Obtožnica jima očita, da sta leta 2008 izvajala nezakonite delniške transakcije, ki so oškodovale državno blagajno.

Davčni inšpektorji v Nemčiji so poostrili nadzor nad vplivneži, ki prek družbenih omrežij zaslužijo visoke zneske. Preverjajo, ali vplivneži pravilno prijavljajo in plačujejo davke na svoje dohodke. V Severnem Porenju-Vestfaliji že poteka 200 takšnih postopkov, kar kaže na sistematičen pristop oblasti k preprečevanju davčnih utaj v tej panogi. Poročila poudarjajo, da gre za 'visoko raven kriminalne energije' v digitalnem prostoru.

Ponudnik ambulantne nege iz Nemčije je bil pravnomočno obsojen zaradi goljufivega zaračunavanja storitev zdravstvenim zavarovalnicam. Storil je za veliko škodo in bo moral v zapor.