APDEJT.si

Domnevnega goljufa z naložbami, ki je ogoljufal žrtev v Spodnji Bavarski, so prijeli na Hrvaškem. Po tem, ko je osumljenec pobegnil, je bil izdan evropski nalog za prijetje, ki je privedel do njegove aretacije daleč od bavarskih meja. Primer preiskujejo nemški organi.

Evropska unija je podjetju Google naložila 3,45 milijarde dolarjev (2,95 milijarde evrov) protimonopolne kazni zaradi zlorabe prevladujočega položaja v oglaševalski tehnologiji. Google naj bi favoriziral lastne oglaševalske storitve, kar je škodovalo založnikom, oglaševalcem in potrošnikom. To je že četrta kazen za Google v desetletnem boju z evropskimi regulatorji konkurence. Omenjena poteza bi lahko razjezila ameriškega predsednika Donalda Trumpa.

Evropski regulatorji so Googlu naložili globo v višini 2,95 milijarde evrov (3,5 milijarde dolarjev) zaradi kršenja pravil konkurence Evropske unije. Google naj bi favoriziral lastne storitve digitalnega oglaševanja. Evropska komisija je tehnološkemu velikanu naložila, da preneha s praksami samopreferiranja v oglaševalskih storitvah, vendar ni zahtevala prodaje dela podjetja.

CDU-jev politik Detlef Gürth iz Saške-Anhalt je ponovno pred sodiščem zaradi izjav po smrtonosnem napadu afganistanskega prosilca za azil. Medtem pa Jens Spahn, vodja CDU/CSU v nemškem Bundestagu, izraža strah, da bi ga pod vlado AfD lahko preganjali.

Nekdanji 26-letni uslužbenec mesta Kassel je bil obsojen na več kot štiri leta zapora zaradi prodaje vozniških dovoljenj osebam, ki niso opravile zahtevanih izpitov.

Po poročanju Ministrstva za obrambo ZDA je predsednik Trump ukazal napotitev 200 pripadnikov Nacionalne garde v Portland. Oregon in mesto Portland sta vložila tožbo proti tej odločitvi. Trump je Portland označil za mesto, ki ga je opustošila vojna. Sekretar za obrambo ZDA, Pete Hegseth, je odredil napotitev enot Nacionalne garde Oregona pod zvezno oblast.

Na stotine Afganistancev, ki so bili iz Pakistana deportirani v Kabul, je poslalo pismo nemškemu kanclerju Merzu, v katerem zahtevajo takojšnjo premestitev v Nemčijo, saj se bojijo maščevanja talibanov in se skrivajo. Skupina 47 Afganistancev je že prispela v Nemčijo iz Pakistana, potem ko so nemška sodišča odločila, da jim mora Berlin ponuditi zatočišče. Nemška vlada je sicer zamrznila program sprejemanja afganistanskih beguncev.

René Benko se je pojavil na deželnem sodišču v Innsbrucku, kjer mu tožilstvo očita prikrivanje premoženja in s tem oškodovanje upnikov v povezavi s stečajem Signe. Sojenje je pritegnilo veliko medijsko pozornost.

V Nemčiji se je nadaljevalo sojenje proti nekdanjemu nepremičninskemu mogulu Renéju Benku. Pričale so priče, ki naj bi razjasnile, ali je Benko oškodoval svoje upnike. Sodba bi lahko bila izrečena že danes. Še vedno ni jasno, koliko denarja ima Benko na svojih računih.

Državni svet je zavrnil pritožbo Marine Le Pen, vodje poslancev Nacionalnega zbora (RN), zoper takojšnjo neupravičenost. Pariško kazensko sodišče jo je marca obsodilo na štiri leta zapora, od tega dve leti pogojno, 100.000 evrov globe in petletno prepoved opravljanja javne funkcije zaradi primera evropskih parlamentarnih pomočnikov. Obsodba je povezana z zlorabo evropskih sredstev.

V Chicagu naj bi potekal avtoritarni napad Trumpove administracije na soseske s strani uradnikov ICE. Trumpova obljuba o verski svobodi je bila označena za prevaro. Republikanci v Arizoni so bili obtoženi rasističnih, homofobnih in mizoginih komentarjev. Po umiku iz iranskega jedrskega sporazuma se je Trump odzval kritikom. Pete Hegseth pa je bil kritiziran zaradi nevarnih fantazij o bojevnikih.

Tožilstvo je ustavilo preiskavo proti štirim policistom v primeru smrti ženske, ki so jo ustrelili policisti v Schwalmstadtu. Po navedbah tožilstva ni bilo zadostne podlage za sum kaznivega dejanja.

Evropska komisija je ugotovila, da so Gucci, Chloé in Loewe omejevale neodvisne distributerje pri svobodnem določanju cen svojih izdelkov, kar je povzročilo višje cene za potrošnike. Podjetja so bila kaznovana z globo v skupni višini 157 milijonov evrov zaradi omejevanja popustov in določanja fiksnih prodajnih cen.

Zvezna sodnica v San Franciscu je odredila Trumpovi administraciji, da takoj ustavi odpustitve približno 4.100 zveznih uslužbencev, in s tem začasno blokirala odpustitve. Odločitev je bila sprejeta kot odgovor na tožbo sindikatov, ki so postopke označili za nezakonite.

Urugvajski senat je z veliko večino glasov sprejel zakon, ki pod določenimi pogoji dovoljuje evtanazijo. Zakon, imenovan »Smrt z dostojanstvom«, je bil sprejet z 20 glasovi za od 31 prisotnih senatorjev. Po več kot deset ur trajajoči razpravi je Urugvaj postal prva država v Latinski Ameriki, ki je uzakonila evtanazijo.

Nemško zvezno sodišče (BGH) v Karlsruheju obravnava morebitne odškodninske zahtevke delničarjev podjetja Wirecard, ki je pred petimi leti bankrotiralo. Približno 50.000 delničarjev zahteva skupno 8,5 milijarde evrov odškodnine, vendar je stečajna masa precej manjša. Sodišče preučuje, ali imajo njihove zahteve enako prioriteto kot zahteve drugih upnikov.

Pravne bitke so se razplamtele glede napotitve Nacionalne garde v pet zveznih držav. Tožba obtožuje Trumpovo administracijo uporabe zveznih agentov za zatiranje mirnih protestov, pravni strokovnjak pa je kritiziral argumente za uporabo zveznih organov pregona v mestih, kot so Los Angeles, Washington, Chicago in Portland, kljub nasprotovanju lokalnih uradnikov. Republikanci so bili ujeti pri uporabi lažnih fotografij za širjenje laži o Portlandu, ki ga je Trump označil za vojno območje. Državna tožilka Pam Bondi se je soočila z vprašanji o političnem vplivu na napotitev vojakov v ameriška mesta. V Mainu pa je demokratski revizor napovedal izziv demokratskemu kongresniku na prihajajočih primarnih volitvah.

Pri kontroli na avtocesti B1 jugozahodno od Potsdama sta nemška carina in deželna policija odkrili več kot 111.000 evrov gotovine. Denar naj bi bil namenjen cerkvi v Berlinu, vendar obstaja sum pranja denarja.

Illinois in mesto Chicago sta v ponedeljek tožila predsednika Donalda Trumpa, da bi preprečila napotitev federaliziranih pripadnikov Nacionalne garde v Chicago. To je zaostrilo spor med demokratično vodeno državo in republikanskim predsednikom.

Demokratična mesta v Združenih državah Amerike, vključno s Chicagom, se upirajo politiki predsednika Donalda Trumpa glede uporabe zveznih sil proti migrantom in za zatiranje protestov. Mesta se obračajo na sodišča, da bi preprečila Trumpovo napotitev Nacionalne garde in drugih zveznih enot na njihova območja, kar dodatno zaostruje že napeto situacijo.