APDEJT.si

Izraelskega predsednika Isaaca Herzoga je v Vatikanu sprejel papež Leon XIV., kasneje pa se je sestal še z vatikanskim državnim sekretarjem, kardinalom Pietrom Parolinom. Med srečanjem so razpravljali o situaciji v Gazi, boju proti antisemitizmu in prizadevanjih za izpustitev talcev Hamasa. V čast obiska je bila v dvorišču San Damaso izobešena izraelska zastava.

V Belfastu se je zbralo več tisoč protestnikov, ki so izrazili solidarnost s Palestinci in zahtevali sankcije proti Izraelu. Zaradi pogostih napadov skupine Palestine Action je izraelski proizvajalec orožja Elbit Systems nepričakovano zaprl svoj obrat v Bristolu v Veliki Britaniji. V Londonu je bilo med protestom proti prepovedi organizacije Palestine Action aretiranih sedem Nizozemcev. Potomec preživelih holokavsta, Carolyn Gelenter, je bila aretirana na protigenocidnem protestu v Londonu.

Iran je znižal raven diplomatskih odnosov z Avstralijo, potem ko je Canberra izgnala iranskega veleposlanika zaradi domnevnih antisemitskih požigov v Sydneyju in Melbournu. Teheran zanika obtožbe in jih označuje za "absurdne in neutemeljene".

V Avstraliji so potekala protimigrantska zborovanja pod imenom 'Pohod za Avstralijo', na katerih so se pojavile neonacistične skupine in druge skrajno desničarske figure. Organizatorji so proteste predstavili kot obrambo avstralske kulture. Na protestih so opazili tudi uporabo zastave Eureka in drugih alternativnih nacionalnih simbolov, ki jih je v preteklosti uporabljalo gibanje sindikatov.

Kitajski predsednik Xi Jinping je predstavil vizijo novega globalnega varnostnega in gospodarskega reda, ki daje prednost globalnemu jugu, kar predstavlja izziv Združenim narodom. Na vrhu Šanghajske organizacije za sodelovanje (SCO) sta Kitajska in Rusija obljubili vzpostavitev novega mednarodnega reda, pri čemer je Xi Jinping orisal načrte za novo razvojno banko in možnosti financiranja za članice SCO.

Kitajska in Rusija, stalni članici Varnostnega sveta ZN, sta podprli Iran pri zavračanju poskusov evropskih držav, da bi ponovno uvedle sankcije ZN proti Teheranu, ki so bile omiljene pred desetimi leti v skladu z jedrskim sporazumom. Iranski zunanji minister Abbas Araghchi je skupno pismo Irana, Rusije in Kitajske Združenim narodom označil kot odločen odgovor na evropske poskuse sprožitve mehanizma za ponovno uvedbo sankcij.

Kitajski predsednik Xi Jinping je izkoristil vrh Šanghajske organizacije za sodelovanje (ŠOS) v Tianjinu, da bi poudaril naraščajoči globalni vpliv Kitajske, pri tem pa iskal potrditev svoje usklajenosti z Rusijo in izkoristil morebitno odtujenost Indije od ZDA. Xi je obljubil 280 milijonov dolarjev pomoči članicam ŠOS in pozval k nasprotovanju 'mentaliteti hladne vojne'. Vladimir Putin je na srečanje prinesel ponudbo za dobavo ruskih letalskih motorjev. Srečanje je bilo tudi priložnost za srečanje Putina, Xija in indijskega premierja Modija, kar nekateri vidijo kot sporočilo Donaldu Trumpu. Severnokorejski voditelj Kim Jong Un naj bi se prav tako pridružil srečanju. Xi je poudaril vlogo Kitajske pri globalni gospodarski stabilnosti in ponudil finančno podporo partnerjem.

Zaposleni pri reviji Vanity Fair naj bi zagrozili z odhodom, če bi se Melania Trump pojavila na naslovnici. Po poročanju naj bi novi urednik razmišljal o tej možnosti, kar je povzročilo nezadovoljstvo med zaposlenimi. Medtem pa se je Meghan Markle odzvala na svoje prejšnje kritike Donalda Trumpa iz leta 2016, ko se je potegoval za svoj prvi mandat. Izjavo je podala v podcastu The Circuit.

ZDA so uvedle 50-odstotne carine na številne indijske izdelke, s čimer so podvojile obstoječe dajatve. Ta ukrep je odziv na indijski nakup ruske nafte. Donald Trump je pred tem napovedal dodatne 25-odstotne carine, ki so stopile v veljavo. Analitiki menijo, da te carine morda ne bodo dosegle želenega učinka in bi lahko Indijo še bolj spodbudile k nakupu ruske nafte. Trump je ob tem na družbenih omrežjih objavil fotografijo z naftnim sodom, s čimer je poudaril sporočilo 'Amerika na prvem mestu'.

Kitajska gradnja novega mega jezu na Tibetu je sprožila zaskrbljenost v Indiji zaradi potencialnega zmanjšanja pretoka vode v rekah, ki so ključnega pomena za indijsko gospodarstvo in preživetje prebivalstva. Indijske oblasti se bojijo, da bi lahko Kitajska preusmerila do 40 milijard kubičnih metrov vode, kar bi znatno vplivalo na količino vode, ki jo Indija prejme na ključni mejni točki. Indija načrtuje pospešitev gradnje lastnega jezu, da bi ublažila morebitne negativne posledice kitajskega projekta. Po nekaterih virih naj bi se pretok vode v sušnem obdobju zmanjšal tudi do 85%. Indijska vlada že od začetka leta 2000 razmišlja o projektih za nadzor pretoka vode iz tibetanskega ledenika Angsi.

Tajvan in Kitajska sta vpletena v vse bolj zagrenjen spor glede interpretacije zapuščine druge svetovne vojne, ki se je končala pred 80 leti. Kitajska zavrača, kar vidi kot napačno predstavitev vloge Kitajske komunistične partije v vojni proti Japonski, ki se je začela leta 1937 in trajala do japonske predaje leta 1945, ko je bil Tajvan vrnjen Republiki Kitajski po desetletjih japonske vladavine. Tajvanski veteran Pan Cheng-fa se spominja boja proti Japoncem, vendar postane vznemirjen, ko ga sprašujejo o vlogi komunističnih sil.

Kitajski zunanji minister Wang Yi se je v Islamabadu srečal z načelnikom generalštaba pakistanske vojske, generalom Asimom Munirjem. Pogovarjali so se o regionalni varnosti, boju proti terorizmu in drugih vprašanjih skupnega interesa. Wang Yi je pozval k hitrejšemu napredku pri projektu Kitajsko-pakistanskega gospodarskega koridorja (CPEC) 2.0.

Kitajska in Indija sta se med obiskom zunanjega ministra Wang Yija v New Delhiju dogovorili za nadaljevanje dialoga in sodelovanje pri globalnih izzivih. Peking je trdil, da se je New Delhi zavezal politiki ene Kitajske, kar pa je sprožilo diplomatsko nesoglasje glede vsebine pogovorov med obiskom.

Kitajska je po uvedbi ameriških carin proti Indiji še bolj aktivno in ceneje začela kupovati rusko nafto. Kitajske rafinerije so povečale nakupe ruske nafte Urals po znižani ceni, potem ko jo je Indija zavrnila. Indijsko podjetje Nayara se pogaja z vlado in partnerji za ohranitev stabilnosti po uvedbi sankcij EU.

Indijski premier Narendra Modi je napovedal največjo davčno reformo v državi od leta 2017, ki bo znižala davek na blago in storitve (GST) pred prihajajočim festivalom Diwali. Reforma naj bi znižala davčne obremenitve na vsakodnevne dobrine in manjše avtomobile, s čimer naj bi pocenili izdelke za potrošnike.

Indijski zunanji minister Vikram Misri je med dvodnevnim obiskom v Nepalu predal lahka udarna vozila, medicinsko opremo in vojaške živali nepalski vojski. Srečal se je tudi z voditelji države in razpravljal o napredku pri dvostranskem sodelovanju.

Finančna ministrica Nirmala Sitharaman se bo 20. avgusta udeležila sestanka ministrskega odbora za poenostavitev davčnih stopenj GST. Predlagana je dvotirna struktura davčnih stopenj: 5 % za blago in storitve z 'dodano vrednostjo' in 18 % za 'standardno' blago in storitve, ter 40 % stopnja za nekatere izdelke. Državni in centralni delež prihodkov od GST je enak.

Vikram Misri se je srečal z nepalskim premierjem Olijem in predsednikom Paudelom ter mu prenesel pozdrave indijskega vodstva. Predsednika je seznanil z napredkom v dvostranskih odnosih. Misri je prav tako premierju Olij predal Modijevo povabilo.

Urad Združenih narodov za človekove pravice je objavil, da izraelski načrt za gradnjo novih domov med izraelsko naselbino na Zahodnem bregu in v bližini Vzhodnega Jeruzalema krši mednarodno pravo. Opozorili so, da bi lahko Palestince prisilno izselili, kar bi pomenilo vojni zločin. Izrael se sklicuje na zgodovinske in svetopisemske vezi s tem območjem in trdi, da naselbine zagotavljajo strateško globino in varnost.

Po poročanju Reutersa je Trumpova administracija razmišljala o omejitvi sprejema beguncev na približno 40.000 za fiskalno leto 2026, pri čemer bi velik del te kvote lahko namenili belim Južnoafričanom.