Ameriški predsednik Donald Trump je pozval Izrael, naj nemudoma ustavi bombardiranje Gaze, potem ko je Hamas sprejel dele njegovega mirovnega načrta. Hamas je izrazil pripravljenost izpustiti talce, kar je pozdravil tudi generalni sekretar ZN Antonio Guterres. Skupina je izrazila pripravljenost za pogajanja.

Izrael se je začel pripravljati na takojšnjo izvedbo prve faze Trumpovega mirovnega načrta za Gazo. Palestinski Islamski džihad, zaveznik Hamasa, je podprl odgovor Hamasa na ameriški načrt za končanje vojne v Gazi. Tudi druge palestinske oborožene frakcije so izrazile podporo Hamasovemu odzivu, pri tem pa pozivajo k nujnemu nacionalnemu srečanju za določitev nadaljnjih korakov. Donald Trump je po Hamasovem odgovoru izdal video sporočilo, v katerem je dejal, da je to izjemen dan in da je treba vse skupaj zdaj uresničiti.

Vladimir Putin je odgovoril Donaldu Trumpu na njegovo izjavo, da je Rusija "tiger iz papirja", in dejal, da je morda uporabil ta izraz ironično. Namignil je tudi, da bi lahko bil NATO prav tako "tiger iz papirja". Ponovno je izrazil podporo Trumpovemu mirovnemu načrtu za Bližnji vzhod.

Vladimir Putin je zanikal rusko obstreljevanje jedrske elektrarne Zaporožje in za napade obtožil Ukrajino. Ponovil je propagandne narative in poskušal ustrahovati Zahod. Odzval se je tudi na Trumpove izjave o Rusiji kot 'papirnatem tigru' in opozoril na ponovno oboroževanje Evrope, pri čemer je zagrozil s protiukrepi. Sekretar Nata Mark Rutte je opozoril, da bi ruske rakete lahko dosegle tudi Rim ali London.

Po protestih v Pakistanu zasedenem Kašmirju (POK) je pakistanska vlada sprejela vse zahteve protestnikov, vključno s sodno preiskavo smrti protestnikov in izpustitvijo aretiranih. Visoka delegacija je odpotovala v Azad Jammu in Kašmir (AJK) na pogovore. Pakistanska ljudska stranka (PPP) je obsodila nasilje nad protestniki v AJK. Indija je ostro obsodila "zatiralski pristop" in kršitve človekovih pravic s strani Pakistana v POK.

V Pakistanu je prišlo do zaostritve nasilja v Kašmirju pod pakistansko upravo, kar je povzročilo zaskrbljenost mednarodnih organizacij za človekove pravice, kot je FORUM-ASIA. Indija je izdala izjavo, v kateri obsoja zatiranje protestov in izkoriščanje virov v tem območju s strani Pakistana, pri čemer je poudarila, da so protesti naravna posledica pakistanske vladavine. Indijsko ministrstvo za zunanje zadeve je izrazilo zavedanje o protestih v Džamuju in Kašmirju, ki ga zaseda Pakistan.

V Maroku so se nadaljevali protesti, ki jih vodi predvsem mladina, zaradi neizpolnjenih razvojnih obljub vlade. Zdravstveni minister je zaradi tega sklical nujne pogovore s sindikati, farmacevti pa načrtujejo nacionalni protest zaradi grozečih bankrotov. Medtem so po poročanju protesti in državni udarci v PoJK zadušeni.

Po nasilnih protestih v Pakistanu-Okupiranem Kašmirju, ki so zahtevali najmanj 10 življenj in več kot 200 poškodovanih, so pakistanske oblasti dosegle mirovni sporazum z zvezo za državljanske pravice. Protesti so se razvili v obsežno gibanje proti vojaškim ekscesom, zaradi česar je regija zastala. Vlada je napotila na tisoče vojakov.

V Maroku je parlament zaradi pritiska javnosti omogočil prenos seje odbora z ministrom za zdravje v živo. Na Madagaskarju so se protesti za zahtevo po odstopu predsednika nadaljevali kljub vladni razpustitvi. V Pakistanu je premier Shehbaz odredil preiskavo protestov v Azad Jammu in Kašmirju (AJK) in razširil pogajalsko komisijo, potem ko se je število smrtnih žrtev v spopadih povečalo na devet.

V več maroških mestih so izbruhnili nasilni spopadi po večdnevnih protestih zaradi zahtev po reformah zdravstva in izobraževanja. Proteste organizira mladinska skupina GenZ 212 prek družbenih medijev.

Dva dni po zrušenju islamske šole Al Khoziny na vzhodni Javi v Indoneziji je pod ruševinami še vedno ujetih najmanj 91 učencev. Potrjene so tri smrtne žrtve, več kot 100 ljudi pa je bilo ranjenih. Reševalne ekipe nadaljujejo z iskanjem preživelih.

Predlagani zakoni, ki kriminalizirajo proteste v bližini domov na Novi Zelandiji, so bili označeni za preveč ohlapne in nepotrebne, saj že obstajajo zakoni proti motečim in nasilnim protestom. V Maroku je strokovnjak za varnost ocenil, da so organi pregona med nedavnimi protesti delovali v skladu z zakonodajo, pri čemer so ohranjali javni red. V Novi Škotski (Kanada) pa predlog zakona o državnih zemljiščih predvideva visoke denarne kazni in zapor za tiste, ki protestirajo ali ne upoštevajo ukazov o odstranitvi protestnih taborov. V Indoneziji je zaseg knjig s strani policije med protesti sprožil ogorčenje, medtem ko je v Nepalu civilna družba kritizirala odločitev notranjega ministrstva, da ne aretira vandalov, ki so bili vpleteni v proteste generacije Z.

Benjamin Netanjahu je potrdil, da Trumpov načrt omogoča izraelski vojski (IDF) prisotnost v Gazi in izključuje palestinsko državnost. Zunanji ministri osmih arabskih držav in držav z muslimansko večino so izrazili podporo Trumpovemu predlogu za rešitev konflikta v Gazi. Trump se je zahvalil premierju Shehbazu Sharifu in načelniku generalštaba pakistanske vojske za podporo pri končanju vojne v Gazi.

Ameriški predsednik Donald Trump in izraelski premier Benjamin Netanyahu sta se dogovorila o novem mirovnem načrtu za Gazo, ki vsebuje 20 točk. Trump je pozval Hamas, naj ga sprejme. Netanyahu je podprl načrt, medtem ko je podpora Hamasa še vedno vprašljiva. Beli hiši je načrt objavila 29. septembra.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je sprejel mirovni načrt ameriškega predsednika Donalda Trumpa za končanje vojne v Gazi. Trump se je Netanjahuju zahvalil za sprejetje načrta, ki naj bi bil rezultat pogovorov z ameriškimi zavezniki na Bližnjem vzhodu. ZDA in Izrael sta pozvala Hamas, naj sprejme načrt.

Donald Trump in Benjamin Netanjahu sta predstavila načrt v 20 točkah za končanje vojne v Gazi, ki predvideva razorožitev Hamasa, demilitarizacijo Gaze ter ohranitev izraelske varnostne odgovornosti. Trump je dejal, da je Netanjahu privolil v mirovni načrt ZDA za Gazo, in se zahvalil pakistanskemu premierju in načelniku štaba za podporo. Netanjahu je tudi poudaril, da je Trump najboljši prijatelj, ki ga je Izrael kdaj imel v Beli hiši. Podpiral naj bi načrt za končanje vojne v Gazi.

V Ladaku v Indiji so protesti zaradi zahteve po državnosti povzročili prekinitev turizma. Uvedena je bila stroga policijska ura, izklop interneta in zaprtje trgovin, zaradi česar so turisti obtičali, rezervacije hotelov pa so bile odpovedane. Podobne težave so doletele tudi nizozemske turiste na Madagaskarju, kjer so zaradi nasilnih nemirov v glavnem mestu letalske družbe odpovedale lete.

Preiskovalna komisija v Nepalu je nekdanjemu premierju K.P. Sharmi Oliju in še štirim osebam prepovedala potovanje iz države. Prepoved je povezana s preiskavo o odzivu na nedavne proteste generacije Z in domnevnih kršitvah človekovih pravic med protesti. Komisija preiskuje tudi fizične in človeške izgube, ki so nastale med protesti.

Benjamin Netanjahu se je opravičil Katarju zaradi izraelskega napada v Dohi, ki je bil usmerjen na voditelje Hamasa. Opravičilo je bilo izrečeno v telefonskem pogovoru s katarskim premierjem, pod pokroviteljstvom Donalda Trumpa. Bela hiša poroča, da naj bi Izrael sprejel Trumpov mirovni načrt za Gazo, ki predvideva izpustitev talcev v 72 urah. Trump naj bi dejal, da bo Netanjahu končal "delo", če Hamas načrta ne sprejme. Govori se tudi o vključitvi ZDA in Tonyja Blaira v prihodnjo vlado v Gazi.

V streljanju in požigu v cerkvi Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni v Grand Blanc Township v Michiganu so umrle najmanj štiri osebe, osem pa je ranjenih. Osumljenec, identificiran kot Thomas Jacob Sanford, nekdanji marinec, je z avtomobilom trčil v cerkev, nato pa začel streljati z avtomatsko puško in podtaknil požar. Policija ga je ubila. Motiv za napad še ni znan.