Kamala Harris je v svojih prihajajočih spominih zapisala, da je bilo 'neodgovorno' prepustiti odločitev o ponovni kandidaturi Joeja Bidna njemu samemu, ker so bile stave preprosto previsoke. Izrazila je obžalovanje, da ni spregovorila glede Bidenove odločitve. Ob tem pa je poudarila, da je 'brezglavo' vztrajati v tekmi proti Trumpu zaradi njegovega ega.

10. septembra so se v Franciji začeli protesti in blokade cest, licejev in univerz. Po podatkih ministrstva za izobraževanje je bilo oviranih okoli sto licejev, 27 pa blokiranih. Policija je množično posredovala proti dijakom.

Francija se nahaja v kaotičnem stanju, ki bi lahko ogrozilo obstoj države. Politični sistem je ujet v primežu, kjer se stranke ne morejo dogovoriti glede ključnih vprašanj, predsednik Macron pa noče popustiti in se obrniti na Marine Le Pen. Zaradi tega je imenoval novega premierja, kar pa je povzročilo nadaljnje napetosti in vprašanja o prihodnosti države in njene vloge v Evropski uniji.

Po mnenju Mikea Benza, nekdanjega pomočnika sekretarja v ZDA, so nevladne organizacije in ameriška obveščevalna agencija CIA prevzeli nadzor nad Ukrajino. Različni viri poročajo o vpletenosti teh organizacij v ukrajinsko politiko in družbo.

Larry Ellison, soustanovitelj podjetja Oracle, je po podatkih Bloomberga prehitel Elona Muska na lestvici najbogatejših ljudi na svetu zaradi rasti delnic podjetja Oracle.

Poljsko operativno poveljstvo oboroženih sil je sporočilo, da je bilo operiranje poljskega in zavezniškega letalstva, povezano s kršitvami poljskega zračnega prostora, končano. Poveljstvo je tudi sporočilo, da se je varnostna situacija v poljskem zračnem prostoru stabilizirala in da se je "grožnja vrnila v normalno stanje". Ministrstvo za izobraževanje ni izdalo nobene informacije o zaprtju šol.

Poljska je sporočila, da so ruski droni med napadom na Ukrajino večkrat kršili njen zračni prostor in da jih je njeno letalstvo sestrelilo. Poljska je aktivirala obrambne protokole in opozorila prebivalce, naj ostanejo doma, zlasti v treh vojvodstvih, ki so najbolj izpostavljena. Incident je sprožil obsodbe in zaskrbljenost glede varnosti zračnega prostora Poljske.

Ursula von der Leyen je v svojem govoru o stanju Unije napovedala možnost delne prekinitve pridružitvenega sporazuma med EU in Izraelom ter zamrznitev pomoči Izraelu. Napovedala je tudi, da bo EU Ukrajini pomagala pri proizvodnji dronov.

ZDA pod vodstvom Donalda Trumpa so zaostrile ukrepe proti Venezueli in Rusiji. Poročila kažejo na deportacije ruskih državljanov, ki so iskali zatočišče v ZDA, nazaj v Rusijo preko Egipta. Hkrati pa ZDA razmišljajo o vojaškem posredovanju v Venezueli pod pretvezo boja proti narkokartelom, pri čemer je bila omenjena celo možnost bombnih napadov in namestitev lovcev F-35 v Portoriku. Trump je obtožen širjenja lažnih novic o domnevnem napadu ameriške mornarice na venezuelsko ladjo, polno droge.

Poljska vojska je sporočila, da je sestrelila ruske drone, ki so kršili njen zračni prostor med ruskim napadom na Ukrajino. Poljski premier Donald Tusk je poudaril, da je to prvi takšen primer na ozemlju Nata. Rusija je zanikala, da bi Poljska predložila dokaze o sestreljenih ruskih dronih nad njenim ozemljem, Belorusija pa je dejala, da so droni tja zašli po nesreči.

Francoska vlada je doživela padec, premier Bayrou pa je odstopil po izglasovani nezaupnici. Ta dogodek poglablja politično in fiskalno zmedo v Franciji, o čemer poročajo različni viri, vključno z Wall Street Journal. Gibanje "Ustavimo vse" pridobiva na moči, kar dodatno zapleta razmere.

Danski farmacevtski koncern Novo Nordisk bo odpustil 9.000 zaposlenih, od tega 5.000 na Danskem. Razlog za odpuščanja so fenomenalna rast podjetja in konkurenca na področju zdravil za hujšanje. Podjetje je leta 2010 imelo 30.000 zaposlenih, danes pa jih ima 77.000.

Na Norveškem je Arbeiderska stranka (Delavska stranka) utrpela hud poraz v občinah, kjer so zaprli srednje šole. Čeprav je stranka na volitvah postala največja v državi, so jo volivci v regiji Innlandet močno kaznovali. Hkrati je Kjersti Toppe, podpredsednica stranke Senterpartiet, kategorično zavrnila možnost, da bi njena stranka podprla desnosredinsko vlado po parlamentarnih volitvah.

Poljska je sporočila, da je skupaj z zaveznicami iz NATA sestrelila ruske drone, ki so kršili njen zračni prostor med ruskimi zračnimi napadi na Ukrajino. Poljska vojska je dogodek označila za "dejanje agresije" in dodala, da je rusko dejanje predstavljalo "resnično grožnjo" poljskim državljanom.

Poljska je po vdoru ruskih dronov aktivirala člen 4 ustanovne pogodbe Nata, kar pomeni posvetovanja med zaveznicami, če je ogrožena varnost katere od članic. Poljski premier je dejal, da je v poljski zračni prostor vdrlo 19 ruskih dronov. Ruska vojska je zatrdila, da ni imela namena napasti Poljske in ponudila posvetovanja z Varšavo. Nemški kancler Friedrich Merz je dejanje Rusije v Poljski označil za agresivno in da je ogrozilo življenja.

Iran in Mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA) sta dosegla nov dogovor o sodelovanju, ki ureja nadaljnje sodelovanje po prekinitvi zaradi junijskih napadov, za katere Iran krivi Izrael in ZDA. Rafael Grossi, vodja IAEA, je dogovor označil za pomemben korak v pravo smer. Egipt je posredoval v sporu med Iranom in IAEA, kar je privedlo do prvih napredkov v Kairu.

Tina Bru, namestnica vodje norveške stranke Høyre, je napovedala svoj odstop s položaja, ki bo stopil v veljavo ob izbiri novega vodstva stranke. Brujeva, ki ne bo več del parlamenta, je svojo odločitev sporočila med debato na NRK.

V ZDA COVID-19 leta 2024 ni več med desetimi najpogostejšimi vzroki smrti. V Bolgariji so zabeležili rahel porast primerov COVID-19, strokovnjaki pozivajo k cepljenju starejših. Oregon se sooča s kritikami zaradi omejenega dostopa do cepiv proti COVID-19, saj farmacevti ne morejo cepiti brez recepta.

Norveška vlada je sporočila, da bo 1. oktobra uveden sistem fiksne cene za elektriko, imenovan 'Norgespris'. Ta ukrep je bil potrjen po nedavnih volitvah in naj bi omogočil stabilnejše cene električne energije za potrošnike.

Emmanuel Macron je za novega francoskega premierja imenoval Sébastiena Lecornuja, dosedanjega ministra za obrambo. To je že peti premier, ki ga je Macron imenoval v dveh letih. Lecornu je Macronov zvesti sodelavec, ki prihaja iz desnosredinskih političnih vrst.