Zaradi proračunskega zastoja je prišlo do ponovnega zaprtja ameriške vlade. Donald Trump je za to okrivljen in je poskušal vplivati na demokratske voditelje s pomočjo videoposnetkov, ki so parodija.
Skupina investitorjev, vključno s saudskim državnim skladom, je dosegla dogovor o prevzemu ameriškega založnika videoiger Electronic Arts (EA) za približno 55 milijard ameriških dolarjev (več kot 1,1 bilijona čeških kron).
Norveška humanitarna organizacija Fretex se je znašla v finančni krizi in razmišlja o odstranitvi zbiralnih mest za oblačila v 42 občinah, če ne prejme finančne podpore. Organizacija, ki je znana po zbiranju in ponovni uporabi oblačil, se bori za preživetje zaradi spremenjenih gospodarskih razmer.
Iran se je znašel pod pritiskom zaradi ponovnega uvajanja sankcij, medtem ko ZDA zahtevajo, da Iran preda ves obogateni uran v zameno za trimesečno preložitev sankcij, kar je Iran označil za nesprejemljivo. Poleg tega je iransko ministrstvo za obveščevalne službe objavilo fotografije in trdi, da ima podrobne informacije o izraelskem jedrskem objektu Dimona, kar naj bi bilo koristno za prihodnji razvoj.
Za parlamentarne volitve v Republiki Moldaviji 28. septembra 2025 bo v Romuniji za državljane Moldavije, ki živijo v tujini, odprtih 23 volišč, razporejenih po večjih univerzitetnih mestih. Natalia Bejan, direktorica Invest Moldavija, pa je v intervjuju poudarila, da so prihajajoče volitve ključnega pomena za prizadevanja države za pridružitev Evropski uniji, kar z zanimanjem spremljajo tako romunski kot moldavski investitorji.
V Združenih državah Amerike je poročilo ministrstva za energijo sprožilo razpravo o podnebnih modelih, ki jih nekateri označujejo za pretirane. Hkrati pa študija objavljena v reviji PLOS Climate opozarja, da bi lahko podnebne spremembe do leta 2100 zmanjšale svetovni BDP na prebivalca za četrtino, če se ne bodo omejile. Medtem ko nekateri zanikajo katastrofalne scenarije in kritizirajo zeleno politiko, drugi poudarjajo resne gospodarske posledice podnebnih sprememb.
Po podatkih nevladne organizacije Reclaim so največje svetovne banke med letoma 2021 in 2024 vložile 3.285 milijard dolarjev v fosilna goriva, medtem ko so v obnovljive vire vložile "le" 1.368 milijard dolarjev. Hkrati norveški Oljefondet nadaljuje z vlaganjem v zeleni prehod in je sklenil 15 milijard kron vreden dogovor o naložbi v sklad za prehod na čisto energijo. Od leta 2019 ima sklad možnost neposrednih in posrednih naložb v nekotirano infrastrukturo za obnovljive vire energije.
Ruske izgube v vojni proti Ukrajini so po podatkih Mediazone dosegle 132.600 potrjenih mrtvih do 26. septembra. Ukrajina je z droni napadla rafinerijo v južni Rusiji, s čimer naj bi Rusija izgubila četrtino svoje zmogljivosti predelave nafte. Rusija je prav tako v Moldaviji rekrutirala pravoslavne duhovnike za vplivanje na volivce, pri čemer jim je plačala pelerinaje v Moskvo in ponudila denarne kartice.
Donald Trump je ponovno pozval države NATO, naj sestreljujejo ruska letala, ki kršijo njihov zračni prostor, vendar se ni zavezal k uporabi ameriških sil. Poudaril je, da ima Rusija ogromno vojaško moč in da bo NATO pomagal Ukrajini v vojni proti Rusiji, s čimer bi imela Ukrajina možnost zmagati.
Donald Trump se je sestal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim na sedežu Združenih narodov, kjer je izrazil občudovanje ukrajinskemu odporu proti ruski agresiji. Izjavil je, da verjame, da lahko Ukrajina s pomočjo NATA povrne vsa ozemlja, ki jih je izgubila proti Rusiji, in celo več. Trump je tudi dejal, da bi morale države NATO sestreliti ruska letala, če ta kršijo njihov zračni prostor. Prizadevanja za mir, ki jih je sprožil Trump, so se očitno ustavila.
Članki napovedujejo pomemben napredek v razvoju Evrazije, pri čemer izpostavljajo predvsem gradnjo evrazijske hitre železnice od Tianjina in Pekinga do Vladivostoka. Prvi teden septembra 2025 naj bi bil ključen, saj naj bi takrat potekalo letno srečanje Šanghajske organizacije za sodelovanje (SCO) v Tianjinu. Dogodki naj bi pospešili uveljavitev evrazijskega desetletja in prispevali k nastanku novega svetovnega reda.
Alex Krainer in Glenn Diesen opozarjata na možnost gospodarskega zloma in naraščajočega strahu pred državljansko vojno v Evropi. Analitik trgov in nekdanji upravitelj hedge skladov Alex Krainer, skupaj z Glennom Diesnom, razpravljata o tej zaskrbljujoči problematiki na portalu Brave New Europe in Diesenovem Substacku.
10. septembra so se v Franciji začeli protesti in blokade cest, licejev in univerz. Po podatkih ministrstva za izobraževanje je bilo oviranih okoli sto licejev, 27 pa blokiranih. Policija je množično posredovala proti dijakom.
Larry Ellison, soustanovitelj podjetja Oracle, je po podatkih Bloomberga prehitel Elona Muska na lestvici najbogatejših ljudi na svetu zaradi rasti delnic podjetja Oracle.
Poljska je sporočila, da so ruski droni med napadom na Ukrajino večkrat kršili njen zračni prostor in da jih je njeno letalstvo sestrelilo. Poljska je aktivirala obrambne protokole in opozorila prebivalce, naj ostanejo doma, zlasti v treh vojvodstvih, ki so najbolj izpostavljena. Incident je sprožil obsodbe in zaskrbljenost glede varnosti zračnega prostora Poljske.
Ursula von der Leyen je v svojem govoru o stanju Unije napovedala možnost delne prekinitve pridružitvenega sporazuma med EU in Izraelom ter zamrznitev pomoči Izraelu. Napovedala je tudi, da bo EU Ukrajini pomagala pri proizvodnji dronov.
Francoska vlada je doživela padec, premier Bayrou pa je odstopil po izglasovani nezaupnici. Ta dogodek poglablja politično in fiskalno zmedo v Franciji, o čemer poročajo različni viri, vključno z Wall Street Journal. Gibanje "Ustavimo vse" pridobiva na moči, kar dodatno zapleta razmere.
Danski farmacevtski koncern Novo Nordisk bo odpustil 9.000 zaposlenih, od tega 5.000 na Danskem. Razlog za odpuščanja so fenomenalna rast podjetja in konkurenca na področju zdravil za hujšanje. Podjetje je leta 2010 imelo 30.000 zaposlenih, danes pa jih ima 77.000.
Norveška vlada je sporočila, da bo 1. oktobra uveden sistem fiksne cene za elektriko, imenovan 'Norgespris'. Ta ukrep je bil potrjen po nedavnih volitvah in naj bi omogočil stabilnejše cene električne energije za potrošnike.
Emmanuel Macron je za novega francoskega premierja imenoval Sébastiena Lecornuja, dosedanjega ministra za obrambo. To je že peti premier, ki ga je Macron imenoval v dveh letih. Lecornu je Macronov zvesti sodelavec, ki prihaja iz desnosredinskih političnih vrst.