APDEJT.si

Kljub povečanju študentske podpore v zadnjih letih se je finančni položaj študentov na Norveškem v primerjavi s stanjem pred 20 leti znatno poslabšal. Različni norveški mediji, kot so tv2.no, adressa.no in aftenposten.no, opozarjajo na to poslabšanje.

Norveški naftni sklad je povečal svoje naložbe v 36 izraelskih podjetjih po izbruhu vojne v Gazi, medtem ko so se nekatere druge države umaknile iz teh naložb. Kljub kritikam in pozivom k umiku, se je sklad odločil za povečanje svojega deleža v izraelskih podjetjih.

Norveška vlada je Finančnemu ministrstvu in Norges Bank (centralna banka Norveške) naložila, da v 15 dneh pregledata naložbe državnega pokojninskega sklada v izraelskih podjetjih. Zahteva po pregledu je prišla po tem, ko je bilo Finančno ministrstvo in Norges Bank že junija obveščeno o sporni naložbi v Izraelu. Vlada želi ugotoviti, ali so naložbe sklada skladne z mednarodnim pravom in ali sklad ne vlaga v podjetja, ki bi kršila to pravico.

Jens Stoltenberg, nekdanji finančni minister Norveške, se je soočil z vprašanji glede naložb norveškega naftnega sklada v Izrael, po razkritju Aftenposten. Stoltenberg je izjavil, da razume zaskrbljenost javnosti glede skladnosti naložb z etičnimi smernicami. Odzivi na Stoltenbergovo tiskovno konferenco so bili burni, pri čemer so nekateri izražali mnenje, da Stoltenberg nima nadzora nad situacijo, kar je še posebej izpostavila stranka SV.

Norveški naftni sklad je bil v času vojne v Gazi investiran v podjetja, ki priznavajo, da imajo dobiček od konflikta. Med njimi je podjetje, ki dobavlja kamere izraelski vojski, in drugo izraelsko podjetje za vojaško tehnologijo, ki zaradi vojne beleži velik dobiček. LO (Norveška zveza sindikatov) je te naložbe označila za 'sramotne' in zahteva, da se sklad umakne iz teh izraelskih podjetij.

Norveška stranka Rødt je zahtevala izredno sejo Stortingeta (norveškega parlamenta) zaradi naložb Oljefonda v Izrael. Zahtevajo prekinitev poletnih počitnic parlamenta, da bi dobili odgovore glede teh naložb. Finančni minister je odgovoril, da bodo ponovno preučili naložbe sklada.

Donald Trump je grozil s federalizacijo Washingtona zaradi kriminala. Potrjeno je bilo, da je Trumpova administracija prejela prošnjo za pomilostitev Seana "Diddyja" Combsa. Pojavila so se razkritja o ciljanju Trumpovih sodelavcev s strani Bidnovega ministrstva za pravosodje. Stanford University je odpustil več kot 360 zaposlenih, pri čemer je kot razlog navedel Trumpovo politiko financiranja. Poročali so o prepovedi omenjanja projekta protiraketne obrambe "Golden Dome" zaposlenim v Pentagonu. Brazilski predsednik Lula je izjavil, da ne bo poklical Trumpa. Razkrito je bilo, da je Trump izvedel, da ukrajinska vojska zdaj vpoklicuje starejše in duševno prizadete. Poročali so o sporu med serijo "South Park" in Trumpovo administracijo. Trump je izjavil, da si prizadevajo dostaviti hrano v Gazo.

Cene stanovanj na Norveškem so julija upadle za en odstotek, a so od začetka leta še vedno višje za 5,6 odstotka. Makroekonomisti napovedujejo, da bo trajalo nekaj časa, preden bodo polno občutili učinek znižanja obrestnih mer.

Nekdanji visoki predstavnik EU za zunanjo politiko, Josep Borrell, je ocenil trgovinski sporazum med EU in ZDA kot slabega in neizvedljivega. Njegova kritika je usmerjena v standarde in tarife ZDA. Medtem pa se Evropska komisija pripravlja na umiritev napetosti v trgovinskem sporu z ZDA, saj ne namerava uvesti protitovornih ukrepov na ameriške carine v višini 15 odstotkov. EU je sicer grozila z uvedbo carin na ameriško blago v vrednosti 93 milijard evrov.

Finančni minister Stoltenberg je pozval Norges Bank in Etikkrådet k ponovnemu pregledu naložb naftnega sklada v izraelska podjetja. Razlog za to so zaostrene razmere v Gazi in na Zahodnem bregu. Stoltenberg je poudaril, da sklad ne sme biti investiran v podjetja, ki prispevajo k kršitvam mednarodnega prava. Naložbe naftnega sklada v izraelska podjetja so sprožile burne odzive v Stortingetu.

Iranski parlament je predlagal revalorizacijo valute rial z odstranitvijo štirih ničel zaradi visoke inflacije in padca vrednosti valute. Finančni odbor parlamenta je predlagal, da bi en nov rial ustrezal 10.000 sedanjim rialom. Rial je pod pritiskom zaradi umika ZDA iz jedrskega sporazuma in mednarodnih sankcij.

Več kot 10.000 hotelov iz različnih evropskih držav je vložilo skupno tožbo proti Booking.com, v kateri zahtevajo odškodnino. Hoteli trdijo, da so jim prejšnje klavzule spletne strani za rezervacijo hotelov, ki so jim preprečevale ponujati nižje cene drugje, povzročile škodo. Po mnenju hotelov naj bi te klavzule kršile evropska pravila.

Osem držav OPEC+ bo septembra 2025 povečalo proizvodnjo nafte za 547.000 sodčkov na dan. Analitiki menijo, da je cilj te poteze povrnitev tržnega deleža ob odpornih cenah surove nafte. Povečanje proizvodnje bi lahko vplivalo na znižanje cen goriva.

Podjetje Palmesus AS iz Kristiansanda je v letu 2024 ustvarilo izgubo v višini več kot 15 milijonov kron. Uprava kljub temu meni, da obstaja podlaga za nadaljnje poslovanje. Festival Palmesus je zabeležil padec prihodkov za 26 milijonov kron v letu 2024.

Vrednost nepremičnin na Norveškem je v zadnjih štirih letih znatno narasla. Stanovanje na Bremnesu je poskočilo za 510.000 kron, medtem ko je vrstna hiša v Tanangerju pridobila 1.500.000 kron vrednosti. Tudi enodružinska hiša v Tanangerju je zabeležila rast, in sicer za 1.075.000 kron. Stanovanje v Bergenu je naraslo za 1.350.000 kron v istem obdobju, kar kaže na splošno rast cen nepremičnin v različnih regijah Norveške.

Donald Trump je pozval upravo Federal Reserve, naj prevzame nadzor nad centralno banko od predsednika Jeromea Powella, ker Powell ni znižal obrestnih mer. Trump trdi, da inflacija ni problem, čeprav meritve kažejo 2,6-odstotno letno rast, kar presega ciljno vrednost.

Donald Trump je po preteku roka za države brez trgovinskega sporazuma z ZDA uvedel nove carine, ki segajo od 10 do 41 odstotkov, pri čemer sta Kanada in Indija posebej prizadeti. Izvajanje teh carin je preložil na 7. avgust.

Norveška se še naprej pogaja z Združenimi državami Amerike o trgovinskem sporazumu, potem ko je ZDA uvedla 15-odstotno carino na norveške izdelke. Norveška ministrica za gospodarstvo Cecilie Myrseth je izjavila, da si Norveška še naprej prizadeva doseči dogovor z ameriškimi oblastmi, pri čemer poudarja odprtost pogajanj za ugodne dogovore. Cilj Norveške je doseči sporazum, ki bi bil obojestransko koristen.

Švedska vlada želi, da bi Evropska unija izvajala večji pritisk na Izrael, in predlaga zamrznitev nedavno sklenjenega trgovinskega sporazuma. Švedska zunanja ministrica Maria Malmer Stenergard je izjavila, da Švedska predlaga, da EU čim prej zamrzne trgovinski del pridružitvenega sporazuma z Izraelom, zlasti zaradi humanitarne krize v Gazi.

Donald Trump je po telefonskem pogovoru s predsednico Mehike, Claudio Sheinbaum, še enkrat preložil uvedbo večine carin za Mehiko za 90 dni. Trump je telefonski pogovor označil za zelo uspešen.