APDEJT.si

Madžarske oblasti so irski rap skupini Kneecap prepovedale vstop v državo in nastop na festivalu Sziget v Budimpešti. Poleg tega so skupini izrekle tudi triletno prepoved vstopa na Madžarsko, ki naj bi začela veljati takoj po festivalu. Skupina naj bi na festivalu nastopila 11. avgusta.

Nemška državljanka v dvajsetih letih je bila najdena mrtva na Norveškem po obsežni iskalni akciji. Ženska se ni vrnila s planinske ture, policija pa domneva, da je umrla zaradi padca. Njeno truplo so našli v gorah Nordlanda.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta Charles Michel (v enem članku omenjen kot Antonio Costa) sta se v Pekingu srečala s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom na vrhu. Cilj srečanja je bil zmanjšanje napetosti med EU in Kitajsko, zlasti glede Trumpovih carin in kitajskega stališča do ruske agresije v Ukrajini.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponudil znižanje napovedanih 30-odstotnih carin na evropske uvoze v zameno za večjo odprtost trga EU za ameriška podjetja. Mediji poročajo, da se ZDA in EU približujejo dogovoru o 15-odstotnih carinskih stopnjah, čemur bi EU lahko pristala, da bi se izognila zvišanju na 30 odstotkov.

Evropska unija je sprejela 18. paket sankcij proti Rusiji, ki cilja na energetski sektor z namenom zmanjšati financiranje vojne v Ukrajini. Vendar pa se Madžarska, kljub tem prizadevanjem, odločila za gradnjo novega naftovoda do Srbije, ki bo omogočal nadaljnji uvoz ruske nafte v Evropo. Ta poteza madžarskega zunanjega ministra Péterja Szijjárta bi lahko povzročila napetosti z Brusljem, ki si prizadeva za popolno ustavitev uvoza ruske nafte in plina.

Amnesty International je obtožil Iran, da je med kratkotrajnim junijskim konfliktom uporabil klasično municijo proti Izraelu. Organizacija za človekove pravice navaja, da je iranska vojska obstreljevala izraelsko ozemlje s takšno prepovedano oborožitvijo.

V Ukrajini so potekali množični protesti, prvič po letu 2022, proti predsedniku Volodimirju Zelenskemu zaradi sporne protikorupcijske reforme. Kljub temu, da je predsednik odstopil od nekaterih ukrepov, so protesti ostali močni, kar kaže na vztrajno nezadovoljstvo med aktivisti in državljani zaradi oslabitve protikorupcijskih organov, ki naj bi bila grožnja tudi med vojno.

Nemčija ni podpisala apela za takojšnjo prekinitev ognja v Gazi, medtem ko je to storilo 28 drugih držav. V 24 urah je v Gazi umrlo še 113 ljudi, od tega 13 pod ruševinami, več kot 534 pa je ranjenih, skupno število žrtev pa je preseglo 59.219. Predsednik Izraela Isaac Herzog je obiskal Gazo, kar je bilo označeno kot žaljiv in izzivalen akt, ki nakazuje namero o totalni okupaciji. Izraelski skrajno desni politiki in aktivisti v Knessetu so nadaljevali s načrtovanjem naselitve območja.

Univerza Columbia je sprejela poravnavo v vrednosti 221 milijonov dolarjev z administracijo Donalda Trumpa, potem ko je bila preiskovana zaradi domnevnega antisemitizma na kampusu. Univerza sicer ne priznava krivde, vendar bo plačala odškodnino in privolila v nadzor neodvisnega skrbnika, kar predstavlja prvo takšno poravnavo s strani univerze v okviru Trumpovega ukrepanja proti antisemitizmu.

Francoski predsednik Emmanuel Macron in njegova žena Brigitte sta vložila tožbo zoper ameriško desničarsko komentatorko in vplivnico Candace Owens. Owens je večkrat javno trdila, da je Brigitte Macron moškega spola, ter da je francoski predsednik pod nadzorom Cie. Kljub večkratnim pozivom k umiku njenih izjav, Owens ni popustila, kar je vodilo v tožbo zaradi obrekovanja, ki je bila vložena tako v Franciji kot v ZDA. Ta pravni ukrep je redka poteza predsednika države med opravljanjem funkcije in je sprožil veliko pozornost v medijih.

Viri poročajo, da sta EU in ZDA blizu dogovora o 15-odstotnih uvoznih carinah na nekatere evropske izdelke, ki naj bi začele veljati 1. avgusta. EU je pripravila povračilne ukrepe v vrednosti skoraj 100 milijard evrov v primeru neuspeha pogajanj. Rast na evropskih borzah je bila deloma posledica optimizma zaradi ameriškega trgovinskega sporazuma z Japonsko, kar je spodbudilo upanje na podoben dogovor med EU in ZDA, zlasti za avtomobilski sektor. Nemški kancler je omenil nujnost odločitev.

Rusija je zaznala zahodno politiko stopnjevanja napetosti, vključno s širitvijo v jedrsko sfero. Kremlj je dejal, da spremlja situacijo za določitev nalog za zagotovitev varnosti. Nemški mediji poročajo o "luči na koncu tunela" v kontekstu vojnega hujskanja proti Rusiji v Nemčiji, Evropi in Ukrajini.

Pristaniški delavci v Genovi v Italiji so za konec julija napovedali blokado izraelske ladje Cosco Pisces, ki prevaža jeklo za Izrael. To ladjo so že prej blokirali grški pristaniški delavci v Pireju. Medtem so pro-palestinski aktivisti na grškem otoku Syros preprečili pristanek izraelske križarke Crown Iris s 1600 potniki. Incidenti poudarjajo naraščajoče protizraelske aktivnosti v Evropi, kjer je po mnenju nekaterih delov Evrope veliko ozemlje nevarno za Jude.

V zadnjem valu kritik je Donald Trump grozil s sankcijami in povečanimi carinami, kar je sprožilo razpravo o morebitnem napredku v pogovorih med Rusijo in Ukrajino. Hkrati je Margarita Simonyan, predstavnica Putinovega aparata, ostro kritizirala ameriškega predsednika in njegove zahodne zaveznike, kar je povečalo strah pred morebitno jedrsko vojno. Trumpove izjave so bile označene kot poskus destabilizacije, ki bi lahko spodkopal Putina, hkrati pa so povzročile burne odzive v mednarodni skupnosti.

V poročilih iz Velike Britanije se je pojavila zaskrbljujoča rast nasilnih kaznivih dejanj, usmerjenih proti kolesarjem. V Dulwichu so poročali o napadih z motorji, kjer so žrtve, pogosto kolesarje z dragimi kolesi, ki so se namenili na velodrom, napadle skupine šestih oseb na skuterjih. Ena izmed žrtev naj bi bil nekdanji policist, ki je bil pretepen med poskusom odvzema kolesa v vrednosti 2.000 funtov. V drugem ločenem incidentu je policija ustavila moškega, osumljenega kraja kolesa.

V Ukrajini so se nadaljevali protesti proti predsedniku Zelenskemu in njegovemu spornemu zakonu, ki omejuje neodvisnost protikorupcijskih organov. Kritiki so potezo označili za »darilo zgodovinskih razsežnosti ruski propagandi«, Zelenski pa je vztrajal, da so bile protikorupcijske agencije infiltrirane s strani Rusije. Medtem se je Rusija soočala z naraščajočo grožnjo množičnih stečajev podjetij, saj je gospodarstvo države trpelo zaradi posledic vojne v Ukrajini, kljub razcvetu ruske obrambne industrije.

Noreški varnostnik, ki je delal na ameriškem veleposlaništvu v Oslu, je bil obtožen vohunjenja za Rusijo in Iran. Na srečanjih v Srbiji, Turčiji in na Norveškem je ambasadni varnostnik po navedbah obtožnice Iranu in Rusiji izročil tlorise, naslove in druge podatke.

Jonas Gahr Støre in Sylvi Listhaug, voditelja Ap in Frp, sta se udeležila premiernega dvoboja v Oslu. Stranka Ap Frp obravnava kot glavnega nasprotnika na volitvah, zato je bil ta dvoboj pomemben dogodek v norveški politiki.

Univerza Columbia v New Yorku je študente, ki so sodelovali na propalestinskih protestih, kaznovala s suspenzi in izključitvami, medtem ko je ameriška vlada univerzi predhodno zmanjšala milijonske subvencije.

Japonski premier Shigeru Ishiba je zanikal medijska poročila o svojem odstopu, ki so se pojavila po tistem, ko je njegova konservativna stranka LDP izgubila večino v zgornjem domu parlamenta na nedavnih volitvah. Kljub špekulacijam in predhodnim poročilom, da naj bi že sporočil svojo namero o odstopu zaupnikom, je Ishiba izrecno zavrnil te trditve.