APDEJT.si

Pariško sodišče je Nicolasa Sarkozyja obsodilo na pet let zapora zaradi kriminalne zarote v primeru domnevnega financiranja njegove kampanje leta 2007 z libijskim denarjem. Sodišče je odločilo, da bo moral Sarkozy v zapor, kljub napovedani pritožbi na obsodbo. Obsojen je bil zaradi sodelovanja v zaroti za financiranje svoje politične kampanje z libijskimi sredstvi v zameno za diplomatske usluge. Čeprav je bil oproščen drugih obtožb, ga je sodišče spoznalo za delno krivega v sojenju v zvezi z domnevnimi sredstvi kampanje iz Libije.

Nicolas Sarkozy je začel prestajati zaporno kazen v pariškem zaporu La Santé zaradi nezakonitega financiranja kampanje. Pred tem je zapustil svoje stanovanje v Parizu in se odpravil v zapor. Njegov odvetnik je razkril, da bo imel eno uro sprehoda na dan, ne bo imel stikov z drugimi zaporniki in bo imel tri obiske na teden. Pred zaporom so ga pozdravili podporniki.

Francoska policija je aretirala dva moška, osumljena sodelovanja v ropu osmih draguljev francoske krone, ki se je zgodil 18. oktobra v Louvru. Eden od osumljencev je bil aretiran, ko je poskušal zapustiti državo.

Nicolas Sarkozy je začel prestajati petletno zaporno kazen v pariškem zaporu La Santé. Pred tem se je od doma v spremstvu žene Carle Bruni odpravil v zapor, kjer se je poslovil od zbranih podpornikov. Pred aretacijo ga je obiskala tudi družina. Več kot sto ljudi se je zbralo pred njegovim domom, da bi mu izrazilo podporo. Razkrite so bile podrobnosti o izolacijskem oddelku zapora La Santé, kjer bo Sarkozy zaprt, ki je znan po prenatrpanosti in zaporu znanih osebnosti.

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy je začel prestajati petletno zaporno kazen v pariškem zaporu La Santé zaradi obsodbe v primeru nezakonitega financiranja kampanje s libijskim denarjem. Sarkozy je prvi nekdanji francoski voditelj, ki je bil po letu 1945 poslan v zapor. Pred zaporom se je zbrala množica podpornikov in družinskih članov, medtem ko njegov odvetnik razkriva, da bo imel omejene stike z drugimi zaporniki in bo deležen treh obiskov tedensko.

V Londonu je potekal množičen shod proti antisemitizmu, na katerem se je zbralo približno 70.000 ljudi, ki so protestirali proti porastu antisemitskih incidentov. Hkrati je v Londonu prišlo do aretacij na pro-palestinskih protestih, kjer je bilo pridržanih več sto ljudi, ki so podpirali organizacijo Palestine Action. V Nepalu pa je policija streljala na protestnike, ki so nasprotovali vladni prepovedi družbenih medijev, pri čemer je umrlo najmanj 10 ljudi.

Polkovnik Michael Randrianirina je prisegel kot predsednik Madagaskarja po vojaškem udaru, ki je sledil protestom mladih in prisilil nekdanjega predsednika Andryja Rajoelino v beg. Državni udar in politična nestabilnost bi lahko otežila ameriške načrte za pridobivanje kritičnih mineralov na Madagaskarju.

Londonska policija preiskuje, ali je princ Andrew zahteval od svojega telesnega stražarja, da poišče obremenilne informacije o Virginiji Giuffre, ki ga je obtožila spolnega napada. Preiskava je bila sprožena po poročilih o tem primeru.

Kralj Charles III. in kraljica Camilla bosta prihodnji teden obiskala Vatikan, kjer se bosta srečala s papežem Leonom XIV. Srečanje bo potekalo v sklopu praznovanja jubilejnega leta 2025 Katoliške cerkve in bo predstavljalo zgodovinski korak na poti k enotnosti med Katoliško cerkvijo in Anglikansko cerkvijo. Charles bo prvi angleški monarh po Henriku VIII., ki bo javno molil s papežem.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je obljubil, da bo rešil problem kriminalitete v Chicagu, ki ga je označil za "najnevarnejše mesto na svetu". Trump je na družbenih omrežjih zapisal, da bo to storil hitro, tako kot je to storil v Washingtonu. Njegove izjave so prišle po nasilnem koncu tedna ob prazniku dela, ko je bilo v Chicagu ustreljenih več kot 50 ljudi, osem pa jih je umrlo. Podguvernerka Illinoisa, Juliana Stratton, je Trumpa obtožila, da želi ustvariti krizo v Chicagu, da bi upravičil prevzem oblasti in zatiranje priseljevanja. Trumpove izjave so naletele na kritike lokalnih oblasti, ki menijo, da skuša ustvariti izredne razmere.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je obljubil, da bo 'rešil kriminal' v Chicagu, ki ga je označil za 'najnevarnejše mesto na svetu'. Trump je že prej namignil na možnost napotitve vojske v mesto. Guverner Illinoisa, JB Pritzker, je te grožnje zavrnil, medtem ko podguvernerka Juliana Stratton meni, da Trump želi 'ustvariti krizo' v Chicagu. Trump se je na kritike odzval in dejal, da je v enem koncu tedna v Chicagu ustreljenih več kot 50 ljudi, od tega jih je osem umrlo. Dodal je, da je Chicago 'daleč najslabše in najnevarnejše mesto na svetu'.

Dva domnevna voznika sta bila obtožena umora moškega na njegovem domu. Motiv je bil morebiti napačna identiteta.

V Los Angelesu so izbruhnili protesti, kjer so protestniki trčili s policijo in zažigali vozila, kar je Trumpa prisililo v napotitev marincev. Guverner Kalifornije Newsom je odgovoril s tožbo in izzivom. V Chicagu so potekali protesti, na katerih so se udeleženci upirali zveznim posegom in podpirali lokalnega župana Brandona Johnsona. Na Floridi so se na protestih za praznik dela zbrale številne delavske skupine.

MSNBC-jev komentator Joe Scarborough je pozval guvernerja Illinoisa, JB Pritzkerja, naj sodeluje s predsednikom Trumpom pri reševanju problema nasilja v Chicagu. Scarborough je dejal, da bi moral Pritzker storiti nekaj radikalnega in poklicati predsednika, ker dosedanji pristop ni učinkovit. Kritiziral je tudi demokrate zaradi naraščajočega kriminala v mestu.

Na sojenju so predstavili dokaze, da je voznik, obtožen umora, pospešil in 'sunkovito zavil', tik preden je med avtomobilskim zasledovanjem, ki ga je povzročil cestni bes, povozil moškega.

Nekdanji učiteljici Abigail Zwerner je porota v Virginiji dodelila 10 milijonov dolarjev odškodnine. Zwernerjevo je leta 2023 ustrelil eden od njenih šestletnih učencev. Krogla ji je šla skozi roko in nato za las zgrešila srce. Tožbo je vložila zaradi malomarnosti pomočnika ravnatelja šole.

Policija je v povezavi z umorom osebe iz podzemlja, ki se je zgodil pred štirimi leti, aretirala dve osebi. Šlo naj bi za načrtovan umor.

V Avstraliji so detektivi, ki preiskujejo domnevno infiltracijo skupine Penthouse Syndicate v finančno institucijo NAB, aretirali Timotiusa Donnyja Sungkarja na njegovem domu v Sydneyju. Obtožen je vpletenosti v domnevno bančno prevaro v višini 150 milijonov dolarjev.

Po obsodbi Nicolasa Sarkozyja na pet let zapora zaradi financiranja kampanje z libijskim denarjem je Éric Zemmour obsodil dejanje kot 'stalni državni udar sodnikov'. Mediji so začeli poročati o možnih pogojih pripora za nekdanjega predsednika, Arnaud Alibert pa je v svoji kolumni spregovoril o vprašanju politične pravičnosti, ki so jo izpostavili Sarkozyjevi prijatelji.

Nicolas Sarkozy je začel prestajati petletno zaporno kazen v pariškem zaporu La Santé zaradi financiranja kampanje iz Libije. Obsojen je bil 25. septembra zaradi kriminalne združbe. Njegovi odvetniki so vložili zahtevo za pogojni odpust. Pred njegovim domom v Parizu se je zbralo na stotine podpornikov, ki so izrazili podporo in kritizirali sodno odločitev, sin pa je organiziral shod v podporo očetu. Medtem ko privrženci glasno izražajo podporo, se politična družina zadržuje. Obsodba je bila označena kot oblika moralne pravice s strani afriških novinarjev.