Po poročanju ameriških medijev je ameriški predsednik Donald Trump ukazal vojaške napade na cilje v Venezueli, vključno z vojaškimi objekti v Caracasu. Venezuleska vlada je ZDA obtožila vojaške agresije in zatrdila, da si Washington želi venezuelsko bogastvo. Nicolás Maduro je v celoti objavil svojo izjavo, v kateri obtožuje ZDA vojaškega napada na Venezuelo.

FBI je aretiral 18-letnega moškega v Severni Karolini zaradi načrtovanja napada na trgovino z živili na silvestrovo, ki ga je navdihnila Islamska država. Uradniki so dejali, da je osumljenec načrtoval množično prebadanje.

Po prepovedi udeležbe navijačem Maccabi Tel Aviv na tekmi proti Aston Villi zaradi varnostnih pomislekov je sledilo ogorčenje. Izraelska vlada je prepoved označila za 'sramotno'. Keir Starmer je obsodil odločitev, britanske oblasti pa so začele prizadevanja za preklic prepovedi.

Indija je podpisala 7 milijard dolarjev vredno pogodbo za nakup 97 bojnih letal Tejas, ki so zasnovana in izdelana doma. S tem posodablja svoje letalske sile in umika ruska letala MiG-21, ki so bila v uporabi desetletja. Letala Tejas, kar v hindujščini pomeni "briljantnost", so bila v indijske letalske sile prvič sprejeta leta 2016.

Izraelski obrambni minister Yisrael Katz je izrazil zadovoljstvo nad dogovorom o prekinitvi ognja s Hamasom, ki vključuje izpustitev izraelskih talcev. Premier Benjamin Netanyahu je obljubil, da bo poskrbel za vrnitev vseh talcev in napovedal sejo vlade za potrditev dogovora, ki ga je posredoval Donald Trump. Dogovor predvideva prvo fazo prekinitve ognja v Gazi in izpustitev zapornikov na obeh straneh.

Izrael je obtožil Hamas kršenja premirja in izvedel napade na območju Gaze, pri čemer naj bi izraelske letalske sile napadle območje Rafe. Palestinski viri so poročali, da je izraelska mornarica močno obstreljevala obalo. Hamas je zanikal obtožbe ZDA o načrtovanju kršitve premirja. Po podatkih medijske pisarne v Gazi naj bi Izrael od 1. oktobra zagrešil 47 kršitev premirja, v katerih je umrlo 38 Palestincev.

Med obiskom v Južni Koreji je Trump izpostavil korejsko-ameriško partnerstvo pri oživljanju ameriške ladjedelništva, pri čemer je Hanwha Philly Shipyard označil za ključnega igralca. Poročali so tudi, da bi lahko bil v Južni Koreji dokončan dogovor o ameriškem lastništvu TikToka. Med vrhom v Gyeongjuju je bila Trumpu v čast pripravljena posebna pojedina s korejsko kulinariko in kulturo. Trump pa je med srečanjem APEC pozabil na Armenijo, ko je govoril o mirovnih sporazumih.

Donald Trump je ukazal Pentagonu, da nemudoma ponovno začne s testiranjem jedrskega orožja v ZDA, s čimer naj bi se država izenačila z Rusijo in Kitajsko. Trump je tudi namignil, da bi lahko Južna Koreja zgradila jedrsko podmornico v ameriški ladjedelnici.

Severna Koreja je ob Trumpovem obisku Južne Koreje izstrelila več pomorskih manevrirnih raket. Južna Koreja je Trumpa sprejela z repliko zlate krone in mu podelila najvišje državno odlikovanje, "Veliki red Mugunghwa". Med obiskom v Južni Koreji je Trump iskal 350 milijard dolarjev investicij, medtem ko se je v preteklosti na Japonskem zavezal za 490 milijard dolarjev.

Donald Trump je ukazal Pentagonu, da nemudoma ponovno začne s testiranjem jedrskega orožja v Združenih državah Amerike. Kot razlog za to odločitev je navedel nedavne ruske raketne teste in naraščajoče jedrske zmogljivosti Kitajske.

Izraelski kabinet je potrdil načrt predsednika Donalda Trumpa za prekinitev ognja v Gazi in izpustitev vseh preostalih talcev, ki jih je zadrževal Hamas. Premier Benjamin Netanjahu se je zahvalil Steveu Witkoffu in Jaredu Kushnerju za posredovanje ZDA pri dogovoru. Kljub dogovoru o prekinitvi ognja pa je izraelska vojska nadaljevala z zračnimi napadi v Gazi.

Kitajska je pozvala ZDA, naj spoštujejo mednarodno prepoved testiranja jedrskega orožja. Rusija je sporočila, da testi z jedrskim pogonom niso bili mišljeni kot preizkusi orožja z jedrskimi bojnimi glavami in da še vedno velja moratorij na jedrske poskuse.

Načelnik generalštaba ruskih oboroženih sil Valerij Gerasimov je sporočil, da je predsednik Vladimir Putin ukazal razširitev tako imenovanega tamponskega območja v ukrajinskih regijah Sumi in Harkov. Po navedbah ruskih tiskovnih agencij naj bi se ta operacija izvedla v letu 2026, ruske sile pa naj bi trenutno že napredovale skozi ukrajinske obrambne linije. Gerasimov je te načrte razkril med pregledom vojaških enot na terenu, kar potrjuje dolgoročno strategijo Moskve za vzpostavitev varnostnega pasu ob ruski meji. Napovedana širitev v regiji Sumi in Harkov predstavlja neposredno stopnjevanje konflikta, saj Rusija načrtuje zavzetje dodatnih ukrajinskih ozemelj z namenom preprečevanja napadov na rusko obmejno ozemlje. Ta poteza je tesno povezana s Putinovimi predhodnimi izjavami o nujnosti vzpostavitve varnostnega območja, ki bi ruska mesta zaščitilo pred ukrajinskim obstreljevanjem dolgega dosega. Ruska stran s tem nakazuje, da se kljub morebitnim diplomatskim pobudam pripravlja na dolgotrajne vojaške operacije, ki segajo globoko v prihodnje leto.

V Nepalu se je politična nestabilnost poglobila, protesti proti korupciji, brezposelnosti in politični nestabilnosti pa so postali nasilni. Umrlo je najmanj 20 ljudi. Vojska je prevzela nadzor nad ulicami Kathmanduja in uvedla policijsko uro. Indijski vrhovni sodnik je omenil nasilne nemire v Nepalu in ustavni zlom v Bangladešu kot razlog za pohvalo moči indijske ustave. Protestniki so za začasno premierko predlagali Sushilo Karki.

Ameriški predsednik Donald Trump je obljubil, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da bi Siriji zagotovil uspeh, po zgodovinskem srečanju s sirskim predsednikom Ahmedom al-Šaraajem v Beli hiši. Srečanje je Trump ocenil kot častno in dejal, da so obravnavali podrobnosti o miru na Bližnjem vzhodu. Poleg tega se bo Sirija po srečanju pridružila mednarodni koaliciji za boj proti Islamski državi.

Ameriški odposlanec Tom Barrack je prekinil obisk v južnem Libanonu zaradi protestov proti ameriškemu pritisku na razorožitev Hezbolaha. Libanonski državni mediji so poročali, da je Barrack prispel s helikopterjem v vojašnico v Marjayounu, vendar je obisk prekinil zaradi protestov na dveh načrtovanih postajah. Hkrati se je okrepil nadzor nad skrajno levimi neprofitnimi organizacijami, pri čemer je New York Times poročal, da je fundacija Gates prekinila vezi z mrežo 'temnega denarja', ki jo upravljajo arabske organizacije. ZDA si prizadevajo za razorožitev Hezbolaha, kar vidijo kot korak k širšemu dogovoru v regiji.

Po hitri odstavitvi Dine Boluarte je José Jerí, 38-letni odvetnik in kongresnik, prisegel kot začasni predsednik Peruja. Jerí je ob prevzemu položaja napovedal, da bo vodil prehodno vlado, ki bo temeljila na empatiji.

Pet oziroma šest šol v Delhiju, vključno s šolo v Prasad Nagarju in Dwarki Sector 5, je prejelo nove grožnje z bombami po e-pošti. Oblasti so sprožile obsežno iskanje in evakuirale osebje ter učence.

Med racijami, ki so bile usmerjene proti kriminalnemu sindikatu Comando Vermelho (Rdeči komando), je bilo aretiranih 81 ljudi, 60 osumljencev pa je umrlo. Mesto se pripravlja na večje dogodke v povezavi s podnebno konferenco COP30. Strelski obračuni so se sprevrgli v "ulično bitko".

Izraelski napad na Dohi, katerega tarča naj bi bili voditelji Hamasa, je sprožil ostro obsodbo. Katar si pridržuje pravico do odgovora na napad, ki ga je katarski premier označil za zahrbtenega. Po navedbah gibanja Hamas v napadu ni bil ubit noben pogajalec. Španija se je znašla pod izraelskim pritiskom zaradi domnevnega partnerstva s Hamasom. Macron, Starmer in Wadephul so obsodili napad v Dohi.