APDEJT.si

Pakistanski senat je sprejel spremembe Zakona proti terorizmu (ATA) iz leta 1997, ki ponovno uvajajo določbe, ki organom pregona in oboroženim silam omogočajo pridržanje posameznikov, osumljenih terorističnih dejavnosti, do tri mesece. Spremembe so bile sprejete kljub protestom opozicije, ki je izrazila nestrinjanje s tem, da je bil zakon sprejet brez pregleda odbora. Predlog zakona je bil prejšnji teden sprejet v državnem zboru.

Vrhovno sodišče Pakistana je odobrilo prošnje za varščino ustanovitelja stranke Pakistan Tehreek-e-Insaf (PTI), Imrana Khana, v osmih primerih, povezanih z nasilnimi dogodki, ki so se zgodili 9. maja 2023. Sodni senat, ki ga je vodil glavni sodnik Yahya Afridi, je sprejel odločitev po obravnavi prošenj. Med sojenjem je bil sodni senat občasno preoblikovan.

Islamabadsko višje sodišče je začasno ustavilo deportacijo 18 afganistanskih beguncev s potrdili o registraciji (PoR), ki so jim potekla. S tem je sodišče omogočilo začasno olajšanje v času pakistanskega načrta o vračanju beguncev, ki se je začel septembra. Sodišče je zahtevalo tudi odgovor vlade glede tega vprašanja.

V Šrilanki so izbruhnili protesti po aretaciji nekdanjega predsednika Ranila Wickremesingheja zaradi domnevne zlorabe javnih sredstev, kar je sprožilo ogorčenje med njegovimi podporniki. V Pakistanu je protiteroristično sodišče obsodilo 59 voditeljev in podpornikov stranke PTI na 10 let zapora zaradi napada na hišo nekdanjega notranjega ministra, medtem ko je generalni sekretar PTI napovedal svoj odstop zaradi neznanega incidenta. V Gambiji pa notranji minister Abdoulie Sanyang trdi, da protesti proti izdajanju osebnih izkaznic tujcem nimajo pravne podlage in so politično motivirani.

V Pandžabu se vlada in opozicijska stranka PTI prepirata zaradi stroškov potovanja premierke Maryam Nawaz v Tokio. Imran Khan je ukazal stranki PTI, da izstopi iz vseh parlamentarnih odborov. V Iraku volitve leta 2025 potekajo pod vplivom pretekle debaatifikacije, pri čemer je bilo diskvalificiranih več kot 580 kandidatov. Protiteroristično sodišče v Faisalabadu je voditelje PTI Omarja Ayuba, Shiblija Faraza in Zartaj Gul ter 56 drugih obsodilo na 10 let zapora zaradi napada na hišo nekdanjega notranjega ministra med nemiri 9. maja 2023.

Indijski poslanec Shashi Tharoor je izrazil zaskrbljenost zaradi aretacije nekdanjega predsednika Šrilanke Ranila Wickremesingheja, ki so ga aretirali zaradi domnevne zlorabe državnih sredstev. Tharoor je pozval vlado v Colombu, naj se vzdrži politike maščevanja in s spoštovanjem obravnava 76-letnega nekdanjega predsednika, ki je bil po aretaciji hospitaliziran. Ocenil je tudi, da so obtožbe proti njemu trivialne.

Indiji grozi že druga prepoved v treh letih, saj FIFA in AFC zahtevata, da All India Football Federation (AIFF) do 30. oktobra implementira novo ustavo, sicer bo suspendirana. Predsednik AIFF, Kalyan Chaubey, je nastopil na tiskovni konferenci 7. avgusta 2025 v New Delhiju.

Protiteroristično sodišče v Lahoreju je odredilo 14-dnevni pripor za Shershaha, nečaka ustanovitelja stranke PTI Imran Khana in sina Aleeme Khan, zaradi njegove vpletenosti v napad na Jinnah House med izgredi 9. maja 2023. Policija je Shershaha aretirala pred sodiščem, potem ko mu je bil odrejen sodni pripor.

Po Združenih državah Amerike so na praznik dela potekali protesti proti politikam predsednika Donalda Trumpa, kjer so udeleženci izražali nezadovoljstvo z njegovimi ekonomskimi in imigracijskimi ukrepi. Poleg tega je zvezni sodnik razsodil, da je Trumpova administracija nezakonito uporabila pripadnike Nacionalne garde med protesti proti izvajanju imigracijske politike v južni Kaliforniji. Prav tako se je Trump nenadoma začel spraševati o učinkovitosti cepiv proti COVID-19 in zahteval dokaze od farmacevtskih podjetij.

Protiteroristično sodišče v Lahoreju je odobrilo varščino Shahrezu Khanu, nečaku zaprtega nekdanjega premierja Imrana Khana, v zvezi z nasiljem, ki se je zgodilo 9. maja 2023. Shahrez Khan je obtožen vpletenosti v napad na Jinnah House med nemiri. Odločitev o varščini je bila sprejeta po preučitvi njegove zahteve.

Shershah Khan, nečak nekdanjega pakistanskega premierja Imrana Khana, je prejel varščino na protiterorističnem sodišču v Lahoreju v zvezi z napadom na Jinnah House 9. maja. To se je zgodilo dan po tem, ko je bil varščine deležen tudi njegov brat, Shahrez Khan, v podobnem primeru, ki se nanaša na nemire 9. maja.

Pakistanski politik Salman Akram Raja je napovedal svoj odstop s položaja generalnega sekretarja stranke PTI zaradi nerazkritih dogodkov. V Združenih državah Amerike naj bi administracija Donalda Trumpa načrtovala uporabo mornariške baze v predmestju Chicaga za namestitev agentov ICE in potencialno pripadnikov Nacionalne garde, ki bi delovali v okviru načrtovanih ukrepov proti Chicagu. Poleg tega poročajo, da ZDA razmišljajo o uvedbi sankcij proti Evropski uniji zaradi spora glede evropske tehnološke zakonodaje.

Kongres je ostro obsodil center zaradi domnevnega "policijskega napada" na kandidate Komisije za izbor osebja (SSC), ki so protestirali na Ramlila Maidanu v Delhiju. Rahul Gandhi je dejal, da vlada Modi ni zaskrbljena zaradi prihodnosti mladih, saj je na oblast prišla z "ukradenimi glasovi". Na tisoče študentov in učiteljev se je zbralo na Ramlila Maidanu, da bi protestirali proti domnevnim nepravilnostim pri nedavnih izpitih za zaposlitev v SSC, kar je povzročilo nemire in politične odzive.

V Indoneziji so zaradi poslabšanja gospodarskih razmer potekali množični protivladni protesti. Quebec je načrtoval zakonodajo, ki prepoveduje ulične molitve. V Indiji je kongres napovedal proteste po vsej državi zaradi primera policijskega nasilja v priporu. V Maleziji je nakupovalno središče prejelo kritike zaradi odstranitve pro-palestinskih protestnikov.

V Washingtonu D.C. so člani verskih skupnosti protestirali in molili zaradi povečanega števila zveznih organov pregona. Protestniki so kritizirali tudi izvršni ukaz župana, ki omogoča nedoločno sodelovanje policije z zveznimi organi pregona. V Chicagu je nekdanji general izrazil zaskrbljenost glede morebitne namestitve pripadnikov Nacionalne garde, saj bi to lahko škodovalo ugledu vojske. V Kaliforniji pa so sprejeli zakon, ki od šol zahteva obveščanje staršev o operacijah ICE.

Kljub poskusom britanske vlade, da bi omejila propalestinske proteste, so se ti nadaljevali, celo ob drugi obletnici napada Hamasa na Izrael. Protesti so potekali v različnih državah, vključno z Indonezijo. Judovski aktivisti so opozorili, da bi zaostritev ukrepov proti protestom v Veliki Britaniji lahko spodbudila antisemitizem.

V Maroku so izbruhnili protesti, ki jih vodi generacija Z, zaradi izobraževanja in zdravstvenega varstva. Protesti so se sprevrgli v nasilje, spopade s policijo, ropanje trgovin ter požiganje bank in avtomobilov, pri čemer je bila ubita najmanj ena oseba. V Chicagu je FAA na zahtevo DHS uvedla prepoved letenja z droni nad velikim območjem za 12 dni. Zvezni agenti so pridržali več ljudi v bližini objekta ICE v predmestju Chicaga, uporabili so tudi solzivec. Policija v New Yorku spreminja program javnega stanovanjskega interneta v nadzorno mrežo. Trumpova administracija stopnjuje nameščanje vojaških enot in zveznih organov kazenskega pregona v mestih po vsej državi.

Zvezna sodnica v San Franciscu je odredila Trumpovi administraciji, da takoj ustavi odpustitve približno 4.100 zveznih uslužbencev, in s tem začasno blokirala odpustitve. Odločitev je bila sprejeta kot odgovor na tožbo sindikatov, ki so postopke označili za nezakonite.

ZDA bi lahko zaostrile trgovinske napetosti z Evropo s sankcijami zaradi spora glede digitalne zakonodaje EU. Trumpova administracija je zmanjšala sredstva za javno zdravje v zveznih državah, ki podpirajo republikance. PTI-jev Salman Akram Raja bo odstopil s položaja generalnega sekretarja stranke zaradi neznanega incidenta. V Chicagu se pripravljajo na prihod federalnih agentov in potencialno tudi Nacionalne garde, ki bodo delovali iz mornariškega oporišča v okviru Trumpovega načrta za zaostritev imigracijske politike.

Londonska policija je aretirala več deset protestnikov, ki so podpirali prepovedano pro-palestinsko skupino Palestine Action na demonstracijah. Kljub pozivom vlade in policije k preklicu demonstracij po napadu na sinagogo v Manchestru, se je protest vseeno odvil. Več kot 350 ljudi je bilo aretiranih, minister za policijo pa je dejal, da so mnogi prišli na protest z namenom, da bodo aretirani.