APDEJT.si

Vrhovno sodišče NSW je prepovedalo pro-palestinski pohod do Sydneyske operne hiše, ki ga je organizirala skupina Palestine Action Group, zaradi varnostnih pomislekov policije. Policijski uradnik v Rawalpindiju v Pakistanu pa je opozoril, da nasilnih dejanj pod pretvezo protestov ne bodo tolerirali.

Pakistanske oblasti so v Islamabadu in Rawalpindiju poostrile varnostne ukrepe pred napovedanim protestom stranke Tehreek-e-Labbaik Pakistan (TLP) proti Izraelu. V Islamabadu so začasno ukinili mobilni internet, blokirali ceste in prepovedali zborovanja. V Rawalpindiju so aretirali več kot 150 aktivistov TLP. Ukrepi so bili sprejeti zaradi pričakovanih nemirov po raciji policije v Lahoreju na sedežu TLP.

Bangladeško tožilstvo je zahtevalo smrtno kazen za nekdanjo premierko Sheikh Hasino zaradi zločinov proti človečnosti. Hasina, ki je pobegnila v Indijo, se ni odzvala na sodne odredbe, naj se vrne in sooči z obtožbami o ukazu smrtonosnega zatiranja med protesti, ki so jo prisilili, da je zapustila državo. Sojenje poteka v posebnem domačem sodišču v Bangladešu.

V Pakistanu je protiteroristično sodišče v Faisalabadu obsodilo več vodilnih članov stranke Pakistan Tehreek-e-Insaf (PTI), vključno z Omarjem Ayubom in Shiblijem Farazom, na 10 let zapora zaradi napada na rezidenco voditelja Muslimanske lige Pakistan-Nawaz (PML-N) Rana Sanaullaha med nemiri 9. maja. Hkrati je stranka PTI napovedala bojkot prihajajočih nadomestnih volitev po navodilu Imran Khana iz zapora, kjer prestaja kazen zaradi domnevne vpletenosti v nemire 9. maja 2023.

V Pakistanu je protiteroristično sodišče v Faisalabadu obsodilo 59 voditeljev in podpornikov stranke PTI na 10 let zapora zaradi napada na hišo nekdanjega notranjega ministra Rane Sanaullaha med protesti 9. maja 2023, medtem ko je bilo 34 oseb oproščenih. V Šrilanki je bil nekdanji predsednik Ranil Wickremesinghe aretiran zaradi domnevne zlorabe javnih sredstev, kar je sprožilo proteste njegovih podpornikov. Wickremesinghe je bil kasneje izpuščen na prostost proti plačilu varščine. Notranji minister Gambije Abdoulie Sanyang je izjavil, da protesti proti izdajanju osebnih izkaznic v tujini nimajo pravne podlage in so politično motivirani.

Po svetu potekajo množični protesti, ki odražajo nezadovoljstvo z delovanjem političnih sistemov in naraščajočo zaskrbljenost mladih generacij glede korupcije, podnebnih sprememb in ekonomske neenakosti. V Združenih državah Amerike so potekali protesti proti politični agendi Donalda Trumpa. Medtem so strokovnjaki Združenih narodov pozvali Nemčijo, naj preneha s kriminalizacijo in zatiranjem aktivizma, ki izraža solidarnost s Palestino, saj menijo, da to spodkopava temeljne demokratične svoboščine.

V Peruju je med protikriminalnimi protesti umrla ena oseba, več deset je bilo ranjenih v spopadih s policijo. Peru se pripravlja na razglasitev izrednih razmer. V Pakistanu se je policija okrepila z zatiranjem verske skupine, v Lahoreju je bilo aretiranih 681 ljudi.

Slovenija je razglasila izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja za persono non grata. S tem dejanjem Slovenija poudarja svojo zavezanost mednarodnemu pravu, univerzalnim človekovim pravicam ter načelni in dosledni zunanji politiki, kot je izjavila državna sekretarka Neva Grašič.

Zvezni sodnik v Oregonu je začasno blokiral Trumpovi administraciji pošiljanje pripadnikov Nacionalne garde iz Kalifornije in Teksasa v Portland. Guverner Kalifornije, Gavin Newsom, je pozdravil sodno zmago nad Trumpom.

Francoska policija je aretirala dva moška, osumljena sodelovanja v ropu osmih draguljev francoske krone, ki se je zgodil 18. oktobra v Louvru. Eden od osumljencev je bil aretiran, ko je poskušal zapustiti državo.

V Ladaku so aretirali Sonama Wangchuka, protesti, ki so zahtevali državnost, pa so terjali štiri smrtne žrtve in več ranjenih. V Maroku so potekali protesti mladih, organizirani preko Discorda. V Franciji je policija preprečila migrantom dostop do čolnov. Na Jamajki so protestirali zaradi smrtnega streljanja s strani policije, v Pakistanu pa so protesti za boljšo upravljanje zahtevali eno smrtno žrtev in več ranjenih.

V Indoneziji potekajo množični protivladni protesti zaradi nasilja policije, korupcije in naraščajočih življenjskih stroškov, ki so zahtevali več življenj. Predsednik Prabowo Subianto je obljubil preklic ugodnosti zakonodajalcem in ukazal stroge ukrepe proti izgrednikom. V Indiji je policija zahtevala, da aktivist Manoj Jarange in njegova ekipa zapustijo Azad Maidan v Mumbaju, kjer protestirajo zaradi kvote za Marathe. V Avstraliji pa so potekali protesti proti priseljevanju, na katerih so protestniki pozivali k upočasnitvi migracij.

V Tajskem parlamentu je bil Anutin Charnvirakul izvoljen za novega premierja. V Pakistanu se soočajo s političnimi napetostmi, vključno z bojkotom volitev s strani stranke PTI in protesti v Balochistanu zaradi pravic do virov. V Indoneziji so ukinili ugodnosti za poslance po nasilnih protestih, da bi povrnili zaupanje javnosti.

Brazilsko vrhovno sodišče je bilo presenečeno nad odločitvijo sodnika Alexandreja de Moraesja, da odredi hišni pripor Jairu Bolsonaru zaradi kršenja prepovedi uporabe družbenih medijev. Ukrep je sprožil razdeljenost med Brazilci, kar bi lahko vplivalo na prihodnje volitve. Združene države Amerike so kritične do omejevanja Bolsonarovega javnega nastopanja.

TikTok je začasno ukinil funkcijo prenosa v živo v Indoneziji zaradi nasilnih protestov. Podjetje je sporočilo, da gre za dodaten varnostni ukrep. Hkrati je indonezijski predsednik Prabowo Subianto odpovedal potovanje na Kitajsko, kjer bi se moral udeležiti parade ob dnevu zmage, ki obeležuje 80. obletnico konca druge svetovne vojne.

Francoska pravosodna oblast je izdala mednarodni nalog za aretacijo proti Bašarju al Asadu in šestim nekdanjim visokim uradnikom njegovega režima zaradi suma medežnosti pri vojnih zločinih in zločinih proti človečnosti. Obtoženi naj bi bili odgovorni za bombni napad na novinarski center v Homsu februarja 2012, v katerem sta bila ubita dva novinarja, tri osebe pa ranjene. Med obtoženimi je tudi Asadov brat Maher, ki naj bi bil v Rusiji.

Donald Trump je potrdil, da Cia izvaja tajne operacije v Venezueli in razmišlja o kopenskih napadih na domnevne narkokartele. Kritike so se pojavile zaradi odobritve tajnih akcij brez soglasja kongresa, medtem ko so skupine za človekove pravice opozorile, da bi napadi lahko kršili mednarodno pravo. Operacije Cie proti narkokartelom v Venezueli postajajo vse bolj očitne.

V Portlandu so aretirali dve osebi med protesti pred poslopjem ICE. V Amsterdamu so policisti aretirali približno 30 ljudi med protestom proti priseljevanju. V Švici so protizraelski protestniki napadli policiste, pri čemer je bilo ranjenih osemnajst policistov. V Dhaki so se protestniki soočili s policijo pred Sekretariatom.

Ameriške specialne sile Navy SEAL so leta 2019 med tajno misijo v Severni Koreji, katere cilj je bil namestiti prisluškovalno napravo za prestrezanje komunikacije Kim Jong-una, ubile več severnokorejskih civilistov. Predsednik Donald Trump o neuspešni in smrtonosni misiji ni obvestil kongresa.

Trumpova administracija je zaprosila Vrhovno sodišče ZDA za hitro obravnavo pritožbe glede carin, uvedenih na podlagi zakona iz leta 1977, namenjenega reševanju izrednih razmer. To sledi odločitvi nižjega sodišča, ki je razglasilo večino Trumpovih carin za nezakonite. Vrhovno sodišče naj bi odločalo o tem, ali bo morala Amerika podjetjem povrniti več kot 200 milijard dolarjev zaradi teh carin.