APDEJT.si

V Boliviji so aretirali enega od domnevnih "intelektualnih" avtorjev smrtonosne zasede v Llallagui, v kateri so bili ubiti trije policisti. Preiskava je doslej povezala 22 oseb z nasilnim obleganjem in zločini med protesti. Medtem so v Panami razbili domnevno tolpo v Puerto Caimitu, katere člani so povezani z umori, napadi, drogami in drugimi nasilnimi dejanji.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je podpisal zakon, ki omogoča vpoklic oseb, starejših od 60 let, v vojsko. Kijev se namreč sooča s težavami pri privabljanju novih vojakov v luči ruske invazije. Ta poteza omogoča vstop prostovoljcem, starejšim od 60 let, v vojsko.

Danska se sooča s tretjo opozorilno situacijo zaradi dronov v enem tednu. Poleg Aalborga so drone opazili tudi nad letališči v Esbjergu in Sonderborgu ter vojaško bazo Skrydstrup. Zaradi ponovnega pojava dronov je bil zračni prostor nad letališčem Aalborg v noči na petek ponovno zaprt za eno uro. Emmanuel Macron je zagotovil, da je Francija pripravljena prispevati k varnosti Danske.

Poslanci v Izraelu so izglasovali poziv k pripojitvi Zahodnega brega, kar je Palestinska uprava obsodila kot "neposreden napad na pravice palestinskega naroda". Medtem v Gazi izraelske sile zanikajo obtožbe o "množični lakoti" in trdijo, da delujejo v skladu z mednarodnim pravom. Predsednik Isaac Herzog je Hamás obtožil, da skuša "sabotirati" distribucijo pomoči za oviranje izraelske ofenzive. Hkrati poročila navajajo, da je izraelska vojska od maja ubila več kot 1000 Palestincev, ki so iskali hrano in pomoč v Gazi, večinoma v bližini lokacij za pomoč, ki jih upravlja ameriški izvajalec. V Izraelu pa se stopnjujejo kritike vladavine premierja Netanjahuja zaradi vprašanja talcev, ki jih še vedno zadržujejo Hamas in druge skupine v Gazi.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je odredil okrepitev vojaške prisotnosti na kolumbijskem delu meje z Venezuelo, da bi zmanjšal vpliv kriminalnih združb. Petro je zaprosil Venezuelo za militarizacijo njihove strani meje, da bi se skupaj borili proti mafiji. Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, se je Petru zahvalil za ukaz o povečanju števila vojakov na območju Catatumbo. Kolumbija ima v regiji 25.000 vojakov, Venezuela pa je tja poslala 15.000 uniformirancev.

Varnostni svet ZN je potrdil načrt ZDA za mednarodne stabilizacijske sile v Gazi in morebitno pot do palestinske države. Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil navdušenje in trdi, da bo to pripeljalo do nadaljnjega miru po svetu.

Nicolás Maduro je izjavil, da bi bil napad ZDA na Venezuelo politični konec Donalda Trumpa. Poudaril je, da dialog in diplomacija nimata alternative in da je pripravljen na pogovore s Trumpom, da bi preprečil nadaljnji konflikt in 'pokol venezuelskega ljudstva'.

Dva ruska vojaška lovca sta za približno 18 sekund vstopila v zračni prostor Litve, članice NATA. Zaradi incidenta je NATO v Litvi dvignil bojna letala.

Združene države Amerike so napovedale, da bodo kartel Cartel de los Soles označile za tujo teroristično organizacijo. Strokovnjaki menijo, da je ta poteza namenjena pritisku na venezuelskega voditelja, da odstopi, ob grožnji z vojaško silo.

Severnokorejski voditelj Kim Jong Un je vojsko pozval, naj se pripravi na "resnično vojno" kadarkoli. Njegova izjava je sledila po tem, ko je Severna Koreja poslala vojake in orožje za podporo ruski ofenzivi v Ukrajini, ki traja že več kot tri leta. Omenjeni članek je bil objavljen na Teledoce.com.

Donald Trump je v petek sporočil, da so osumljenca za umor desničarskega aktivista Charlieja Kirka prijeli. FBI je objavil posnetek osumljenca, ki beži po streljanju na Univerzi Utah Valley, in ponudil nagrado 100.000 ameriških dolarjev za informacije, ki bi pripeljale do njegovega prijetja.

Ekvadorsko zunanje ministrstvo je zanikalo izvajanje množičnih deportacij kolumbijskih zapornikov in zagotovilo, da spoštujejo človekove pravice. Hkrati so ekvadorske oblasti obtožile Kolumbijo, da ni ustrezno odgovorila na njihove zahteve, čeprav so že predhodno izrazili skrb glede pogojev prevoza in zanikali trditve o "masovni deportaciji".

Ameriško obrambno ministrstvo, Pentagon, je začelo pošiljati kopenske enote na urjenje v panamsko džunglo, kar se ni zgodilo že več desetletij. Ta poteza označuje ponovno vzpostavitev vojaške prisotnosti ZDA v Panami.

Med racijami, ki so bile usmerjene proti kriminalnemu sindikatu Comando Vermelho (Rdeči komando), je bilo aretiranih 81 ljudi, 60 osumljencev pa je umrlo. Mesto se pripravlja na večje dogodke v povezavi s podnebno konferenco COP30. Strelski obračuni so se sprevrgli v "ulično bitko".

Ameriški predsednik Donald Trump je zaostril sankcije proti ruskim naftnim družbam, kot sta Rosneft in Lukoil, zaradi nezadovoljstva s počasnim napredkom pri končanju vojne v Ukrajini. Srečanje s Putinom v Budimpešti je bilo odpovedano. Kljub pričakovanju, da bodo sankcije zmanjšale ruske prihodke od nafte, Putin ostaja neomajen in poudarja, da se Rusija ne bo uklonila pritisku. Kitajska in Indija naj bi zmanjšali uvoz ruske nafte. Bela hiša sporoča, da Trump želi od Putina dejanja in ne le besed.

Volodimir Zelenski je obiskal Donalda Trumpa v Beli hiši 17. oktobra 2025. Glavni cilj obiska je bil prepričati ameriškega predsednika, da Ukrajini dobavi rakete Tomahawk.

Hamas si prizadeva ponovno vzpostaviti nadzor v Gazi. Izrael je pokopal posmrtne ostanke talca Guya Illouza, ki ga je vrnil Hamas. Trump je dejal, da lahko Izrael ponovno napade Gazo, če Hamas ne bo spoštoval premirja, in da bo situacija hitro rešena. Izrael je prejel še 45 trupel Palestincev.

V Evropski uniji so izrazili skepticizem glede morebitnega srečanja med Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom v Budimpešti, saj naj bi obstajala bojazen, da bo Kremelj ponovno izigral ameriškega predsednika. Prav tako naj bi bil po telefonskem pogovoru med Putinom in Trumpom ustavljen dogovor o dobavi Tomahawk raket Ukrajini. Madžarski premier Viktor Orban pa meni, da srečanje ponuja resnično možnost za mir v Ukrajini. Pojavljajo se vprašanja, kako bi lahko Putin prišel v Budimpešto kljub sankcijam in arestnim nalogom.

Ruski minister Lavrov je zanikal izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa o domnevnem obnavljanju jedrskih testiranj v Rusiji. Izrazil je zaskrbljenost, ker naj bi ameriški uradniki izjavili, da bodo jedrske poskuse usmerjali v geopolitične cilje. Moskva je izrazila pripravljenost na obravnavo pomislekov ameriške strani.

V telefonskem pogovoru sta Volodimir Zelenski in Donald Trump razpravljala o morebitni dobavi raket dolgega dosega Tomahawk Ukrajini. Medtem sta si ukrajinske in ruske sile izmenjavale napade z droni. Zelenski je pogovor označil za "zelo pozitivnega".