APDEJT.si

Obsodba nekdanjega kolumbijskega predsednika Álvara Uribeja zaradi podkupovanja in procesne goljufije je močno razburkala kolumbijsko politiko. Predsednik Gustavo Petro je po izjavah ameriškega senatorja Marca Rubia in veleposlaništva ZDA v Bogoti pozval Washington, naj se ne vmešava v kolumbijski pravosodni sistem. Medtem se je iz pripora pobegnil mladoletnik, domnevno vpleten v načrtovanje napada na senatorja Miguela Uribeja Turbaya. V sosednjem Peruju pa je predsednica Dina Boluarte Bolivijo označila za »propadlo državo«, kar je sprožilo diplomatski spor.

Bolivija je ostro obsodila izjave perujske predsednice Dine Boluarte, ki je ob prevzemu oblasti preprečila, da bi Peru postal 'propadla država kot Kuba, Venezuela in Bolivija'. Bolivijska vlada je te besede označila za 'nedopustne' in poklicala odpravnika poslov perujskega veleposlaništva v La Pazu, da bi podal pojasnila. Perujsko zunanje ministrstvo, vključno s kanclerjem Elmerjem Schialerjem, je izjave predsednice Boluarte upravičevalo z argumentom, da so bile vzete iz konteksta in da ni razloga za opravičilo ali 'mea culpo'. Odnosi med državama so od konca leta 2022 brez veleposlanikov. Medtem v Boliviji potekajo tudi razprave o nepotrjeni prisotnosti mehiškega kartela Jalisco.

Čile je izdal rdeče opozorilo in začel z evakuacijo vzdolž celotne obale zaradi tveganja za cunami, ki ga je sprožil potres z magnitudo 8,8 ob obali Rusije. Čilski predsednik Boric je ob tem izdal tudi sporočilo za javnost.

Po podatkih ministrstva za zdravje v Gazi, ki je pod nadzorom Hamasa, je več kot polovica (54,4 %) od več kot 60.000 ubitih od začetka izraelske ofenzive v Gazi žensk, otrok ali starejših. Medtem so bili v izraelskih napadih blizu dveh točk za distribucijo pomoči ubiti vsaj 20 Gazanov, od tega 13 na ulici Salah al Din, kjer deluje distribucijski center pomoči.

Severna Koreja vztrajno zavrača ponovna pogajanja z ZDA o denuklearizaciji, kljub temu, da je Donald Trump v prvem mandatu trikrat srečal severnokorejskega voditelja. Sestra Kim Jong Una, Kim Yo Jong, je jasno poudarila, da Severna Koreja nasprotuje kakršnim koli poskusom zanikanja njenega statusa jedrske sile in da je ta status nepreklicen. Kljub priznanju nekdaj dobrega odnosa med Kimom in Trumpom, Pjongjang ne namerava sesti za pogajalsko mizo glede jedrskega orožja.

Dr. Zapata, kubanski zdravnik, ki je pred tremi leti pobegnil z medicinske misije v Braziliji in legalno vstopil v ZDA, je bil pridržan s strani agencije ICE v Teksasu. Od tam pošilja obupane klice na pomoč, saj raje umre, kot da bi se vrnil na Kubo, kjer se sooča z resnimi tveganji. Njegova zgodba poudarja dramo številnih migrantov, ki so v migracijskem limbu kljub prošnjam za zaščito.

Argentinska vlada je uradno začela proces za vključitev v program Visa Waiver Združenih držav Amerike, kar bi argentinskim državljanom omogočilo potovanje v ZDA brez vizuma. Napoved je sprožila pričakovanja med potniki, vendar je vstop v program kompleksen, dolgotrajen in podvržen enostranski oceni Washingtona. Sekretarka za domovinsko varnost ZDA, Kristi Noem, ki se je srečala z argentinskim predsednikom Javierjem Mileiem in drugimi visokimi uradniki, je opozorila, da bi lahko proces trajal najmanj eno leto. Argentinski veleposlanik v ZDA, Alejandro Oxenford, je izrazil zadovoljstvo z začetkom pogovorov, kar odraža odlične vezi med predsednikoma.

Venezuelanska opozicijska voditeljica María Corina Machado je pozvala k "ilegalni organizaciji" proti predsedniku Nicolásu Maduru in poudarila, da sile za odstranitev Madura iz oblasti že obstajajo znotraj Venezuele. Njeni pozivi prihajajo leto dni po predsedniških volitvah in sovpadajo s praznovanjem Madura obletnice njegove volilne zmage in zmage na občinskih volitvah, kjer je njegova stranka osvojila večino županij. Machado je izrazila solidarnost z Alvarom Uribejem in poudarila potrebo po sodelovanju s Kolumbijo za uspeh opozicije. Medtem sta ameriška kongresnica María Elvira Salazar in senator Marco Rubio ostro obsodila Madura, slednji ga je označil za vodjo narkoterorističnega kartela.

Papež Leon XIV. je ob 204. obletnici neodvisnosti Peruja čestital državi in njenim prebivalcem. Med praznovanjem jubileja mladih v Vatikanu je papež sprejel perujsko delegacijo in spomnil na svetnike, pomembne za Peru. Poudaril je tudi svojo tesno povezanost s Perujem, kjer je več kot dvajset let deloval pastoralno.

Ameriški predsednik Donald Trump je ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu postavil ultimat za prekinitev ognja v Ukrajini v roku 10 do 12 dni, saj je izrazil, da Putin "ubija ljudi". Poročali so tudi, da sta predsednika razpravljala o izvajanju trgovinskega sporazuma med Združenim kraljestvom in ZDA. Trump je zavrnil navedbe, da je risal ženske v povezavi s pismom, ki naj bi ga poslal Jeffreyju Epsteinu, in dejal, da so Epsteinove dokumente obravnavali "ničvredneži". Poleg tega je Trump podal obljubo glede krize v Gazi, ki je sprožila več vprašanj kot odgovorov.

Ekvadorske oblasti so začele izgon več kot tisoč kolumbijskih zapornikov, ki so prestajali kazni v ekvadorskih zaporih. Minister za notranje zadeve John Reimberg je potrdil, da je tem zapornikom prepovedan vstop v Ekvador za prihodnjih 40 let, kar naj bi bil ukrep za razbremenitev prenapolnjenih zaporov. Ta poteza je naletela na ostro kritiko kolumbijskega predsednika Gustava Petra, ki jo je označil kot "prezir" in izrazil ogorčenje nad neprimernim ravnanjem z državljani Kolumbije. Medtem pa je nekdanji kolumbijski predsednik Álvaro Uribe kritiziral vlado predsednika Petra, češ da v Kolumbiji obstaja "rodilna diktatura" in pozval k spremembam na volitvah leta 2026.

Izraelska vojska je sporočila, da je začasno ustavila vojaške aktivnosti na nekaterih območjih Gaze, da bi omogočila dotok mednarodne pomoči. Kljub temu poročila medijev in podcasta "The Take" izpostavljajo nadaljevanje izraelskih napadov in naraščajočo lakoto v Gazi, kjer je zaradi stradanja umrlo več kot 130 ljudi. Hamas je poteze Izraela označil kot poskus zgolj za mednarodno javnost, s čimer naj bi prikrivali nadaljevanje ofenzive, in dvomi o smiselnosti mirovnih pogajanj, dokler ljudje v Gazi stradajo. Izrael je sicer napovedal gradnjo cevovoda za sladko vodo, ki naj bi dosegel okoli 600.000 ljudi.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedeljo dejal, da so razmere v Gazi "katastrofalne" in izrazil obžalovanje, da nihče ni izrazil hvaležnosti za 60 milijonov dolarjev ameriške pomoči v hrani. Poudaril je, da bi vsaj pričakoval, da se mu kdo zahvali za ponujeno pomoč.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je napovedal "ne več izgovorov" glede izraelske ofenzive v Gazi, potem ko je vojska objavila "varne poti" za konvoje pomoči ZN. Kljub temu je v severno Gazo prispelo le 35 tovornjakov ZN, potem ko je bilo pet dni zadrževanih. Prvi dve skupini desetih tovornjakov sta bili pri tem napadeni. To kaže na nadaljnje ovire pri dostavi humanitarne pomoči kljub izraelskim zagotovilom.

Predsednik Nicolás Maduro je razglasil, da je njegova stranka PSUV skupaj z zavezniki osvojila 285 od 335 razpoložljivih županij, vključno s 23 od 24 prestolnic. Kljub temu je opozicijska voditeljica María Corina Machado trdila, da je 90 % Venezuele na volitvah zavrnilo Madura. Volilna udeležba je bila sicer ocenjena na 44 %. Maduro je napovedal sklic Sveta zvezne vlade z izvoljenimi župani.

Jordanija in Združeni Arabski Emirati so izvedli tri zračne spuste s skupno 25 tonami humanitarne pomoči v Gazo. Medtem pa se Gaza, zaradi izraelske ofenzive in omejitev pri dostavi pomoči, vse bolj približuje množični lakoti, kjer ni na voljo ničesar za nakup.

Papež Leon XIV. je med angelusom na Trgu sv. Petra obsodil "grozno humanitarno situacijo v Gazi", kjer je civilno prebivalstvo "zdrobljeno od lakote" in izpostavljeno nasilju ter smrti. Poudaril je, da je lakota v Gazi presegla kritično točko, kar kažejo poročila o ljudeh, ki dneve ne jedo. Papež je tudi pozval k izpustitvi talcev, ki jih zadržuje Hamas.

V Gazi tisoče otrok, vključno z 40.000 dojenčki, umira zaradi lakote in podhranjenosti, saj jim primanjkuje mleka in osnovne humanitarne pomoči. Hamasovo vodstvo Gaze je opozorilo, da bi lahko v kratkem umrlo več kot 100.000 otrok, mlajših od dveh let. Medtem ko Izrael trdi, da distribuira pomoč, poročila kažejo na obupne razmere, kjer so bile kot posledica izraelskega blokadnega režima doslej zabeležene smrti 127 oseb, od tega 85 otrok. Mednarodna skupnost izraža ogorčenje nad blokado pomoči, ki vodi v katastrofalne humanitarne posledice.

Združene države so obtožile Hamas, da je prekinil pogajanja o premirju v Gazi, in pozvale Izrael, naj "dokonča delo", ki ga je začel z vstopom v centralni del Gaze. Medtem je izraelski zunanji minister ostro kritiziral odločitev francoskega predsednika Macrona, češ da je ta "nagrada za Hamas" in "poskus vsiliti Izraelu grožnjo njegovi varnosti".

Donald Trump je ponovno kritiziral Hamas, češ da ne želijo dogovora, in dvomil v pomen francoskega predsednika Macrona ter pogajanj z EU. Medtem je število smrtnih žrtev v Gazi zaradi izraelskih napadov po podatkih Hamasa doseglo 59.676, kar je posledica uničujoče ofenzive, ki je prizadela dostop do hrane, zdravstva in varnih zatočišč. Več kot 70 % žrtev naj bi bilo civilistov. Ameriška ambasada v Libiji je zanikala govorice o načrtih za preselitev Palestincev iz Gaze v Libijo, ki so se pojavile po obisku ameriškega odposlanca. Argentinski intelektualci in pisatelji izražajo zaskrbljenost in kritizirajo mednarodno skupnost zaradi "masovne lakote" v Gazi in neukrepanja ob konfliktu, ki se je zaostril po napadu Hamasa oktobra 2023.