APDEJT.si

Po podatkih ministrstva za zdravje v Gazi, ki je pod nadzorom Hamasa, je več kot polovica (54,4 %) od več kot 60.000 ubitih od začetka izraelske ofenzive v Gazi žensk, otrok ali starejših. Medtem so bili v izraelskih napadih blizu dveh točk za distribucijo pomoči ubiti vsaj 20 Gazanov, od tega 13 na ulici Salah al Din, kjer deluje distribucijski center pomoči.

Visoki predstavniki vlad ZDA in Kitajske so v torek v Stockholmu začeli drugi dan pogajanj o carinah, potem ko je prva delovna seja prejšnji dan trajala več kot pet ur, vendar podrobnosti niso bile razkrite.

Ameriški predsednik Donald Trump je ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu postavil nov 10- do 12-dnevni rok za končanje vojne v Ukrajini in zagrozil z novimi sankcijami. Rusija je na ta ultimatum odgovorila z bombardiranjem v Ukrajini, ki je po navedbah ukrajinskih oblasti povzročilo več kot 20 mrtvih v regijah Zaporožje in Dnipropetrovsk.

Ekonomist Nestor de la Rosa Villegas, župan perujske občine Rímac, je ob prazniku državnosti Perujce opozoril na problem "obratnega centralizma", ki po njegovih besedah udarja prestolnico Limo. De la Rosa Villegas je predstavil svoje stališče glede distribucije sredstev po državi in pozval vlado ter kongres k razmisleku o tem, kako se razporejajo viri vseh Perujcev.

Predsednica Peruja Dina Boluarte je med svojim nagovorom narodu in kasneje pred kongresom prebrala pismo, ki naj bi ga prejela od papeža Leona XIV. V pismu papež poziva k 'bratskemu sožitju med vsemi sinovi in hčerami perujskega ljudstva'. Predsednica Boluarte je ob tej priložnosti tudi ponovno povabila papeža, naj obišče Peru.

Med svojim govorom ob dnevu neodvisnosti je perujska predsednica Dina Boluarte izpustila 12 strani uradnega dokumenta, s čimer je presenetila javnost. Medtem ko je bilo pričakovano, da bo omenila zgodovinske osebnosti, kot so Mariategui, Arguedas in Vargas Llosa, je Boluarte svoj govor zaključila s citiranjem pisma papeža Leona XIV., namesto z vnaprej pripravljenimi deli, ki so ostali neprebrani. Namesto celotnih 97 strani je prebrala le do 81. strani, nato pa neposredno prešla na 96. stran.

Dominikanski predsednik Luis Abinader je izjavil, da se še ni pogovarjal o morebitni davčni reformi z novim finančnim ministrom Magínom Díazom. Medtem je perujski minister za gospodarstvo in finance Raúl Pérez Reyes pojasnil, da je bila izjava predsednice Dine Boluarte o pričakovanem fiskalnem primanjkljaju v višini med 2,6 % in 2,8 % napaka. Poudaril je, da je cilj za letošnje leto doseči primanjkljaj v višini 2,2 %.

V Čilu nekdanji minister Pablo Longueira poziva k miru med desničarskima kandidatoma Kastom in Mattheijem, opozarjajoč na morebitno "sovraštvo" med desničarskima strujama. Po njegovih besedah desnica ni storila ničesar, da bi si zaslužila zmago, temveč izkorišča zgolj nezadovoljstvo z aktualno vlado. Medtem v Peruju nekdanji predsednik Pedro Castillo v "predsedniškem sporočilu" opisuje državo v "najhujši politični in moralni krizi doslej", obtožujoč desničarske in fujicerronistične frakcije zarote za obrambo "uzurpatorske, koruptivne in morilske vlade". V Argentini pa Juan Grabois ostro kritizira vodstvo Sergia Masse v peronizmu, obtožujoč ga "hegemonizacije" stranke in označujoč ga za del "liberalne desnice". Grabois napoveduje kandidaturo na deželnih volitvah, ne glede na to, ali bo to znotraj ali zunaj peronistične enotnosti.

Severna Koreja vztrajno zavrača ponovna pogajanja z ZDA o denuklearizaciji, kljub temu, da je Donald Trump v prvem mandatu trikrat srečal severnokorejskega voditelja. Sestra Kim Jong Una, Kim Yo Jong, je jasno poudarila, da Severna Koreja nasprotuje kakršnim koli poskusom zanikanja njenega statusa jedrske sile in da je ta status nepreklicen. Kljub priznanju nekdaj dobrega odnosa med Kimom in Trumpom, Pjongjang ne namerava sesti za pogajalsko mizo glede jedrskega orožja.

Med svojim govorom ob državnem prazniku je perujska predsednica Dina Boluarte ponovno zagovarjala svojo odločitev, da prevzame predsedniški položaj po politični krizi decembra 2022. Spraševala se je, kaj bi se zgodilo, če ne bi prevzela vlade. Njen govor, ki je bil po napovedih krajši, je trajal skoraj pet ur in je bil dolg 97 strani. V njem Boluarte ni podala nobene samokritike glede povečanja negotovosti in umorov. Zunanji minister Elmer Schialer je sicer menil, da je bil govor dolg, vendar nujen, saj je bil to zadnji govor predsednice pred iztekom njenega mandata in je pregledal izvedene projekte po državi.

V Argentini je uradni dolar prvič presegel 1300 ARS, kar predstavlja 7,41-odstotno rast od začetka julija, medtem ko vlada išče rešitve za zajezitev rasti. Predsednik Javier Milei je komentiral nihanje dolarja in za 'valutni tek' okrivil dve banki. V Venezueli je uradni dolar BCV v manj kot 30 dneh zrasel za več kot 12 %. Medtem je Mercado Pago v obeh državah omogočil nakup uradnega dolarja prek svoje aplikacije, kar uporabnikom omogoča tudi generiranje donosov. V Peruju je bil določen tečaj dolarja za 29. julij.

Venezuelanska opozicijska voditeljica María Corina Machado je pozvala k "ilegalni organizaciji" proti predsedniku Nicolásu Maduru in poudarila, da sile za odstranitev Madura iz oblasti že obstajajo znotraj Venezuele. Njeni pozivi prihajajo leto dni po predsedniških volitvah in sovpadajo s praznovanjem Madura obletnice njegove volilne zmage in zmage na občinskih volitvah, kjer je njegova stranka osvojila večino županij. Machado je izrazila solidarnost z Alvarom Uribejem in poudarila potrebo po sodelovanju s Kolumbijo za uspeh opozicije. Medtem sta ameriška kongresnica María Elvira Salazar in senator Marco Rubio ostro obsodila Madura, slednji ga je označil za vodjo narkoterorističnega kartela.

Argentinska vlada je uradno začela proces za vključitev v program Visa Waiver Združenih držav Amerike, kar bi argentinskim državljanom omogočilo potovanje v ZDA brez vizuma. Napoved je sprožila pričakovanja med potniki, vendar je vstop v program kompleksen, dolgotrajen in podvržen enostranski oceni Washingtona. Sekretarka za domovinsko varnost ZDA, Kristi Noem, ki se je srečala z argentinskim predsednikom Javierjem Mileiem in drugimi visokimi uradniki, je opozorila, da bi lahko proces trajal najmanj eno leto. Argentinski veleposlanik v ZDA, Alejandro Oxenford, je izrazil zadovoljstvo z začetkom pogovorov, kar odraža odlične vezi med predsednikoma.

Med govorom predsednice Peruja Dine Boluarte ob državnem prazniku, dnevu neodvisnosti, v kongresu so se vneli spori med njo in opozicijskimi poslanci. Govor se je začel z zapleti, saj je Boluarteva napadla svoje nasprotnike, ki so ji nemudoma odgovorili.

Med praznično mašo ob državnem prazniku je limski nadškof, kardinal Castillo, poudaril, da vodenje države zahteva poslušanje in služenje ljudstvu. Ostro je kritiziral politično in družbeno vodstvo Peruja, češ da živi "na spletni strani večine". Pozval je k globoki samokritiki, ki naj zajame tudi cerkveno vodstvo, ter priznavanju odmaknjenosti vodilnih od ljudstva.

Chavizem je na nedeljskih občinskih volitvah zmagal v 20 od 21 županij v zvezni državi Anzoátegui, kar je bilo pričakovano zaradi abstinenca večine opozicije. Medtem je Consecomercio, nacionalni svet za trgovino in storitve, čestital izvoljenim županom in svetnikom ter pozval svoje člane k sodelovanju z novimi občinskimi oblastmi.

Vodja opozicije María Corina Machado je ob prvi obletnici spornih predsedniških volitev, na katerih je bil za zmagovalca razglašen Nicolás Maduro, ponovno zatrdila, da je bil Maduro »nokavtiran«, in obljubila, da bo opozicija ponovno zmagala. Maduro je medtem napovedal desetdnevno praznovanje ob obletnici svojega »junaškega triumfa«, ki bo vključevalo glasbene dogodke in pohode po državi.

Ameriški predsednik Donald Trump je ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu postavil ultimat za prekinitev ognja v Ukrajini v roku 10 do 12 dni, saj je izrazil, da Putin "ubija ljudi". Poročali so tudi, da sta predsednika razpravljala o izvajanju trgovinskega sporazuma med Združenim kraljestvom in ZDA. Trump je zavrnil navedbe, da je risal ženske v povezavi s pismom, ki naj bi ga poslal Jeffreyju Epsteinu, in dejal, da so Epsteinove dokumente obravnavali "ničvredneži". Poleg tega je Trump podal obljubo glede krize v Gazi, ki je sprožila več vprašanj kot odgovorov.

Nedavne občinske volitve v Venezueli, ki so potekale 27. julija, so razkrile različne poglede na udeležbo in rezultate. Poslanec Julio Chávez je izjavil, da so Venezuelci z 44-odstotno udeležbo poslali »sporočilo miru«, medtem ko opozicija volitve označuje kot »novo volilno farso« in izpostavlja visoko abstinenco kot znak zavračanja vladajočega režima. Predsednik Nicolás Maduro je razglasil »zgodovinsko zmago« Gran Polo Patriótico Simón Bolívar, ki je slavil v 285 od 335 občin, medtem ko Demokratična unitarna platforma vztraja pri zmagi svojega kandidata Edmunda Gonzáleza Urrutie na predsedniških volitvah pred enim letom, ki je prejel več kot 7 milijonov glasov. Volitve so zaznamovali široka mobilizacija vladajoče stranke in pozivi k abstinenci s strani opozicijskih sektorjev.

Predsednik Nicolás Maduro je razglasil, da je njegova stranka PSUV skupaj z zavezniki osvojila 285 od 335 razpoložljivih županij, vključno s 23 od 24 prestolnic. Kljub temu je opozicijska voditeljica María Corina Machado trdila, da je 90 % Venezuele na volitvah zavrnilo Madura. Volilna udeležba je bila sicer ocenjena na 44 %. Maduro je napovedal sklic Sveta zvezne vlade z izvoljenimi župani.