APDEJT.si

Erik in Lyle Menendez, obsojena zaradi brutalnega umora svojih staršev pred skoraj 30 leti v Los Angelesu, sta se pripravljena soočiti s pravosodnim sistemom na zaslišanjih o pogojnem izpustu. Brata sta bila leta 199 obsojena na zaporno kazen.

Nekdanji perujski predsednik Alejandro Toledo se danes sooča z možno drugo obsodbo. Sodišče bo izreklo sodbo v primeru Ecoteva, v katerem je Toledo obtožen pranja denarja. Tožilstvo zanj zahteva 16 let in osem mesecev zapora.

Odvetniki nekdanjega brazilskega predsednika Jaira Bolsonara so na brazilskem vrhovnem sodišču zatrdili, da ni nobenih dokazov, ki bi povezovali njihovo stranko s poskusom državnega udara. V zaključnih besedah so pozvali k njegovi oprostitvi, pri čemer so obtožbe tožilstva označili za zgolj domneve. Sojenje se bliža koncu in pričakuje se razglasitev sodbe.

Argentinsko vrhovno sodišče je potrdilo izročitev Freda Machada Združenim državam zaradi obtožb pranja denarja in trgovine z narkotiki. Machado je izjavil, da je financiral kampanjo Joséja Luisa Esperta, nekdanjega kandidata, povezanega z Javierjem Mileijem, leta 2019, na zahtevo Esperta samega.

Pariško sodišče je Nicolasa Sarkozyja spoznalo za krivega kaznivega dejanja združevanja v hudodelsko združbo v povezavi z domnevnim financiranjem njegove kampanje leta 2007 s strani Moamarja Gadafija. Obsodili so ga na pet let zapora.

Pariško sodišče je Nicolasa Sarkozyja obsodilo na pet let zapora zaradi kriminalne zarote v primeru domnevnega financiranja njegove kampanje leta 2007 z libijskim denarjem. Sodišče je odločilo, da bo moral Sarkozy v zapor, kljub napovedani pritožbi na obsodbo. Obsojen je bil zaradi sodelovanja v zaroti za financiranje svoje politične kampanje z libijskimi sredstvi v zameno za diplomatske usluge. Čeprav je bil oproščen drugih obtožb, ga je sodišče spoznalo za delno krivega v sojenju v zvezi z domnevnimi sredstvi kampanje iz Libije.

Nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja so spoznali za krivega zločinskega združevanja v povezavi s prejemanjem sredstev za njegovo predsedniško kampanjo leta 2007 od pokojnega libijskega diktatorja Moamerja Gadafija. Pariško sodišče mu je naložilo petletno zaporno kazen. Sarkozy se je na obsodbo odzval z napovedjo pritožbe, njegov odvetnik pa trdi, da ni dokazov.

Francoska policija je aretirala dva moška, osumljena sodelovanja v ropu osmih draguljev francoske krone, ki se je zgodil 18. oktobra v Louvru. Eden od osumljencev je bil aretiran, ko je poskušal zapustiti državo.

Po obsodbi Jairja Bolsonara zaradi poskusa državnega udara so se pojavili različni odzivi. Njegov sin, senator Flávio Bolsonaro, je izrazil ogorčenje nad sodbo in napovedal, da je ne bodo sprejeli ter se bodo borili do konca. Lula da Silva je dejal, da vsak sodnik vidi, kar želi videti. Bolsonaro in njegovi zavezniki pa bodo morali plačati 30 milijonov realov zaradi uničenja 8. januarja.

V Peruju se država spopada z močno omajanim zaupanjem v vodstvo, saj so praznovanja ob dnevu neodvisnosti zasenčile nedavne škandalozne odločitve in dogodki. Predvsem je izpostavljen kongres, ki naj bi sprejemal zakone, ki omogočajo nekaznovanost v primerih hudih kršitev človekovih pravic. Medtem v Argentini Opus Dei ostro zanika obtožbe o izkoriščanju delovne sile. Poročila trdijo, da je bil Mariano Fazio, ključna oseba v hierarhiji organizacije, vpleten v sistem trgovine z ženskami za izkoriščanje delovne sile.

Pentagon je dejanje označil za provokacijo in poskus oviranja protidrogističnih operacij. ZDA so opozorile vlado Nicolása Madura. Donald Trump pa je ukazal napotitev desetih naprednih lovcev F-35 v regijo.

Kralj Charles III. in kraljica Camilla bosta prihodnji teden obiskala Vatikan, kjer se bosta srečala s papežem Leonom XIV. Srečanje bo potekalo v sklopu praznovanja jubilejnega leta 2025 Katoliške cerkve in bo predstavljalo zgodovinski korak na poti k enotnosti med Katoliško cerkvijo in Anglikansko cerkvijo. Charles bo prvi angleški monarh po Henriku VIII., ki bo javno molil s papežem.

Donald Trump je potrdil, da Cia izvaja tajne operacije v Venezueli in razmišlja o kopenskih napadih na domnevne narkokartele. Kritike so se pojavile zaradi odobritve tajnih akcij brez soglasja kongresa, medtem ko so skupine za človekove pravice opozorile, da bi napadi lahko kršili mednarodno pravo. Operacije Cie proti narkokartelom v Venezueli postajajo vse bolj očitne.

Nekdanji predsednik ZDA Donald Trump je proti sodniku brazilskega vrhovnega sodišča, Alexandreju de Moraesu, uvedel sankcije v skladu z zakonom Magnitsky. Ukrep predvideva prepoved vstopa v ZDA ter zamrznitev premoženja in sredstev v ameriških finančnih institucijah. Bolsonaristi so potezo pozdravili, vendar pa je veselje zasenčil 'tarifaço', kar nakazuje na širše finančne ali gospodarske posledice.

Zvezna sodnica je dovolila 59-letnemu moškemu, ki je obtožen načrtovanja atentata na Donalda Trumpa na njegovem golf igrišču na Floridi lani, da se na sojenju zagovarja sam. Odločitev je bila sprejeta v četrtek, kar pomeni, da bo obtoženi lahko sam predstavljal svojo obrambo pred sodiščem.

Venezuelansko notranje ministrstvo je zahtevalo, da vrhovno sodišče (TSJ) odvzame državljanstvo opozicijskemu politiku Yonu Goicoechea zaradi "zahtevanja invazije" na državo. Ministrstvo, ki ga vodi Diosdado Cabello, je napovedalo, da bodo Goicoechei odvzeli vse osebne dokumente. Goicoechea je na svojem računu X objavil, da bi ga v Venezueli aretirali. Vlada Nicolása Madura ga obtožuje, da je pozival k invaziji, zato so sprožili postopek za odvzem državljanstva in uničenje vseh njegovih dokumentov.

V Los Angelesu so izbruhnili protesti, kjer so protestniki trčili s policijo in zažigali vozila, kar je Trumpa prisililo v napotitev marincev. Guverner Kalifornije Newsom je odgovoril s tožbo in izzivom. V Chicagu so potekali protesti, na katerih so se udeleženci upirali zveznim posegom in podpirali lokalnega župana Brandona Johnsona. Na Floridi so se na protestih za praznik dela zbrale številne delavske skupine.

Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je vložila obtožnico proti moškemu, ki jo je poskušal poljubiti in prijeti med javnim nastopom v Mexico Cityju. Sheinbaumova je pojasnila razloge za pregon osumljenca.

Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je vložila obtožnico proti moškemu, ki jo je otipaval med sprehodom v bližini predsedniške palače. Incident je ponovno odprl razpravo o varnosti žensk v Mehiki.

V Argentini se je začelo sojenje nekdanji predsednici Cristini Fernandez de Kirchner zaradi obtožb o podkupovanju v zvezi z javnimi naročili, ki so bila dodeljena med njenim mandatom. Primer se nanaša na domnevno nezakonito pridobivanje koristi pri dodeljevanju pogodb za javna dela.