Poljski državni sekretar na ministrstvu za podnebje in okolje Miłosz Motyka je v nastopu na radiu ZET povzročil val kritik in posmeha s svojimi pojasnili o ogrevanju domov v primeru popolnega izpada električne energije (blackouta). Na vprašanje poslušalca, kako naj se državljani ogrevajo v ekstremnih zimskih razmerah brez električne energije, ko bo ogrevanje na premog prepovedano, je minister svetoval uporabo plinskih peči ali kotlov na biomaso. Pri tem je spregledal ključno tehnično dejstvo, da večina sodobnih plinskih peči in sistemov na biomaso za svoje delovanje, vključno s črpalkami in krmilnimi napravami, nujno potrebuje električno energijo. Motyka je v istem pogovoru zagotavljal, da bodo cene električne energije v letošnjem letu ostale stabilne ali celo nižje kot doslej, vendar so njegovi tehnično pomanjkljivi nasveti glede energetske varnosti v javnosti sprožili vprašanja o strokovnosti vodstva energetskega resorja. Kritiki poudarjajo, da so takšne izjave neodgovorne, saj državljane zavajajo glede njihove dejanske pripravljenosti na krizne situacije v energetskem sistemu.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga sta se pojavila pred sodiščem v New Yorku. Maduro je obtožen štirih točk obtožnice. Dogodek je spremljalo veliko število kamer.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Poljski kmetje so za ponedeljek, 30. decembra, napovedali nov val vsesplošnih protestov po vsej državi, s katerimi izražajo nasprotovanje trgovinskemu sporazumu med Evropsko unijo in južnoameriškim gospodarskim blokom Mercosur. Protestne aktivnosti se bodo začele ob 10. uri dopoldne in bodo po pričakovanjih trajale do 15. ure. Kmetje nameravajo s kmetijsko mehanizacijo in zastavami zasesti več kot 120 lokacij ob državnih cestah, viaduktih in prometnicah z gostim prometom. Organizatorji so ob tem poudarili, da tokrat ne načrtujejo popolnih blokad cest, temveč želijo na simbolen, a viden način opozoriti na škodljivost sporazuma. Napovedane proteste so javno podprli tudi predstavniki opozicijskih političnih strank, med njimi Konfederacija in stranka Zakon in pravičnost (PiS). Kmetje opozarjajo, da bo odpiranje evropskega trga za kmetijske proizvode iz držav Mercosurja povzročilo nelojalno konkurenco in ogrozilo preživetje poljskih družinskih kmetij. Sporazum po njihovem mnenju ne upošteva strogih okoljskih in zdravstvenih standardov, ki jih morajo izpolnjevati evropski pridelovalci, kar postavlja domače kmetijstvo v podrejen položaj.

Kremlj je zanikal poročila ameriške obveščevalne službe o Putinovih načrtih za osvojitev delov Evrope in Ukrajine, ter zatrdil, da so informacije neresnične. Dmitrij Peskov je komentiral te navedbe. Kiril Dmitrijev naj bi v Miamiju pridobil informacije o ameriških kontaktih z Ukrajinci in Evropejci. Putin naj bi evropske politike žaljivo označil za 'svinje'.

Voditelji Evropske unije so se dogovorili o velikem brezobrestnem posojilu Ukrajini za pokritje njenih vojaških in gospodarskih potreb v naslednjih dveh letih. Vendar jim ni uspelo premostiti razlik z Belgijo glede uporabe zamrznjenega ruskega premoženja za zbiranje sredstev. Mednarodni denarni sklad ocenjuje, da bo Ukrajina v letih 2026 in 2027 potrebovala 137 milijard evrov. Ukrajinska vlada je tik pred bankrotom in nujno potrebuje denar do pomladi.

Grški kmetje so se odločili za nadaljevanje in zaostritev protestov med prazniki, z blokadami cest. Zavrnili so dialog z vlado, ki jo obtožujejo zavajanja. Vlada pa je odgovorila, da je pripravljena prisluhniti njihovim zahtevam in reševati težave, medtem ko minister za kmetijstvo zagotavlja, da prenos agencije OPEKEPE na AADE ne bo ogrozil izplačil kmetom.

V Bruslju so se zaostrili protesti več tisoč kmetov proti sporazumu EU-Mercosur, med katerimi so potekali spopadi s policijo. Policija je proti protestnikom, ki so uporabljali pirotehniko in metali krompir, uporabila vodni top in solzivec. Evropskim uslužbencem je bilo svetovano, naj se izogibajo oknom.

Madžarski premier Viktor Orban je označil nadaljnje financiranje Ukrajine s strani Evropske unije za nevarno idejo, ki spodbuja nadaljevanje vojne z Rusijo in jo celo označil za »objavo vojne«. Ursula von der Leyen pa je poudarila, da voditelji EU ne bodo zapustili vrha v Bruslju, dokler ne bo sprejeta odločitev o financiranju Ukrajine.

Beloruske oblasti so izpustile Nobelovega nagrajenca za mir Alesa Bialiatskega in ključno opozicijsko figuro Marijo Kolesnikovo iz zapora. Njihova izpustitev sovpada s prizadevanji avtoritarnega predsednika Aleksandra Lukašenka za izboljšanje odnosov z Washingtonom. Lukašenko je pomilostil 123 zapornikov v zameno za odpravo sankcij, medtem ko so ZDA že pred tem odpravile sankcije proti beloruskemu sektorju potaše. Belorusija, tesna zaveznica Rusije, se že leta sooča z zahodno izolacijo in sankcijami.

Na dan srečanja Erdogana in Putina v Turkmenistanu je ruska raketa zadela turško ladjo v Odesi. Erdogan je Putinu ponudil, da bi Turčija ponovno gostila mirovna pogajanja med Rusijo in Ukrajino, in izrazil, da pozorno spremlja prizadevanja za končanje vojne.

Ruski zunanji minister Lavrov je izjavil, da Rusija ne namerava vstopiti v vojno z Evropo, vendar bo odgovorila na vse sovražne ukrepe. Ukrajinski predsednik Zelenski je izrazil pripravljenost na volitve v Ukrajini, pri čemer bo zaprosil za pomoč pri zagotavljanju varnosti Američane in Evropejce. Ukrajinski ombudsman je obtožil Rusijo, da deportira ukrajinske otroke v prevzgojne tabore v Severni Koreji, kar naj bi bilo sistematično kršenje mednarodnega prava. Pojavile so se tudi kritike mirovnega sporazuma ZDA za Ukrajino, ki bi jo lahko izpostavil prihodnjim ruskim napadom.

Donald Trump je na žrebu Svetovnega prvenstva FIFA 2026 v Kennedy Centru prejel nagrado, kar je sprožilo mešane odzive na spletu. Med govorom je Trump predlagal, da bi ameriški nogomet potreboval novo ime. Gostitelj Fox News se je razburil nad panelistom, ki je dejal, da je FIFA ustvarila posebno "nagrado za mir" samo za Trumpa. Trump je med dogodkom plesal na pesem "YMCA", kar je prav tako povzročilo posmeh.

Jurij Ušakov je ocenil, da so najnovejši uspehi ruske vojske v Ukrajini pozitivno vplivali na pogovore med predsednikom Rusije, Vladimirjem Putinom, in posebnim odposlancem ameriškega predsednika, Stivom Vitkofom. Ukrajina in njeni evropski zavezniki so Putina obtožili, da se pretvarja, da ga zanimajo mirovna pogajanja. Ušakov je tudi sporočil, da bo Putin 4. in 5. decembra obiskal Indijo, kjer se bo osredotočil na sporazume o trgovini in obrambi.

Evropska komisija bo o zasegu ruskega premoženja odločala z navadno večino, brez potrebe po soglasju vseh držav članic EU. Ursula von der Leyen je zagotovila Belgiji, da bodo njihovi pomisleki glede uporabe zamrznjenega ruskega premoženja za posojila Ukrajini upoštevani. Evropska komisija je odobrila načrt za zagotovitev "reparacijskega posojila" Ukrajini v višini 165 milijard evrov, financiranega iz zamrznjenega ruskega premoženja, in prepovedala izvajanje odločitev tujih sodišč glede ruskega premoženja v EU.

Evropska unija se je dogovorila, da bo najkasneje do konca leta 2027 popolnoma prenehala uvažati zemeljski plin iz Rusije, s čimer se želi EU izogniti ponovitvi napake energetske odvisnosti od Rusije, ki se je pokazala v luči vojne v Ukrajini. Cilj je zagotoviti pravno varnost in zmanjšati odvisnost od ruskih energentov.

Zaradi nujnega popravila programske opreme na letalih Airbus A320 so se pojavile odpovedi letov po vsem svetu, vključno z Novo Zelandijo. Prišlo je do težav v Aziji, medtem ko v Južni Koreji ne pričakujejo večjih motenj. Skupno naj bi bilo prizadetih 6000 letal A320.

Viktor Orban se je v Moskvi sestal z Vladimirjem Putinom, da bi okrepil madžarske energetske zaloge. Putin je izrazil pripravljenost srečati se z Donaldom Trumpom v Budimpešti. Poudarjeno je bilo, da vojno v Ukrajini podpirajo številni mednarodni partnerji Rusije.

Ukrajinski protikorupcijski organi so v petek preiskali pisarno Andrija Jermaka, vodje kabineta predsednika Volodimirja Zelenskega. Jermak je potrdil, da v celoti sodeluje z oblastmi. Madžarski premier Viktor Orbán pa se je v Moskvi srečal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, kjer sta razpravljala o možnih mirovnih prizadevanjih.