Francoski predsednik Emmanuel Macron je ob robu srečanja »koalicije prostovoljcev« v Parizu izjavil, da bi Francija po morebitni sklenitvi premirja v Ukrajino lahko napotila več tisoč svojih vojakov. Ti bi delovali v okviru večnacionalnih sil, ki bi skrbele za ohranjanje miru in zagotavljanje varnosti na terenu. Macron je poudaril, da se priprave na vzpostavitev tovrstnih sil v zraku, na morju in na kopnem že izvajajo. Napoved prihaja po tistem, ko so predstavniki več držav v Elizejski palači podpisali izjavo o sodelovanju v omenjeni koaliciji. Namen te pobude je vzpostaviti t.i. sile za ponovno zagotovitev varnosti (force de réassurance), ki bi preprečile nadaljnje sovražnosti po prenehanju neposrednih spopadov med Ukrajino in Rusko federacijo. Macronova izjava nakazuje premik k aktivnejši vlogi zahodnih sil pri zagotavljanju dolgoročne stabilnosti v regiji, čeprav je napotitev vojakov pogojena s predhodno ustavitvijo ognja.

Ameriški predsednik Donald Trump se je med torkovim govorom v Washingtonu javno norčeval iz francoskega predsednika Emmanuela Macrona. Trump je pred republikanskim občinstvom uprizoril oponašanje francoskega voditelja in opisal njun domnevni pogovor o uvedbi carin na zdravila. Po navedbah ameriškega predsednika naj bi ga Macron prosil, naj ohrani vsebino njunega dogovora v tajnosti pred francosko javnostjo, pri čemer naj bi se francoski voditelj strinjal s Trumpovimi pogoji pod pogojem, da to ne bo javno objavljeno. Dogodek odraža stopnjevanje napetosti med voditeljema, ki so se v preteklosti že kazale v njunih različnih pogledih na trgovinsko politiko in diplomatska vprašanja. Trumpova uporaba satire in oponašanja v uradnih nagovorih poudarja njegov nekonvencionalen pristop k mednarodni diplomaciji, medtem ko francoska stran dogodka za zdaj uradno ni komentirala. Sporna vsebina govora se nanaša predvsem na vprašanje cen zdravil in trgovinskih omejitev, ki so ključna točka Trumpove gospodarske agende.

Donald Trump je pozval republikance, naj bodo 'fleksibilni' glede omejitev splava in poudaril pomembnost ohranitve nadzora republikancev v predstavniškem domu na prihajajočih vmesnih volitvah, saj bi morebitna zmaga demokratov lahko vodila v njegovo ustavno obtožbo.

Chelsea je uradno potrdil Liama Roseniorja za novega glavnega trenerja, ki je podpisal šestinpolletno pogodbo. Rosenior je izrazil navdušenje nad priložnostjo na Stamford Bridgeu. Vendar pa je nova anketa pokazala, da manj kot 5% navijačev zaupa odločitvam vodstva kluba, ki jih pozivajo k jasnejši razlagi nedavnih potez. Poleg tega je prišlo na dan, da je Rosenior v preteklosti pisal odprto pismo Donaldu Trumpu, v katerem ga je kritiziral.

Zaradi izjemno močnega sneženja in neugodnih zimskih razmer je prišlo do popolnega zastoja v letalskem prometu na enem najpomembnejših evropskih vozlišč, letališču Schiphol v Amsterdamu. Od petka, 2. januarja, so odpovedali že skoraj 2.000 letov, od tega samo v torek več kot 400. Snežni metež, ki ga opisujejo kot eno najhujših zim v zadnjih letih, je povzročil kaos, v katerem so številni potniki ostali ujeti na terminalih, kjer so si bili primorani urediti zasilna ležišča na tleh. Težave se niso omejile le na letalski promet, temveč so se razširile tudi na železnice, zlasti v okolici Amsterdama, kjer je bil promet dlje časa popolnoma ustavljen. Med tistimi, ki so se spopadali s posledicami zimskega razsula, je bil tudi poljski popotnik in urednik revije National Geographic Traveler Michał Cessanis. Njegov let s Tenerifeja je bil namesto v Amsterdam preusmerjen v Groningen, od koder je moral pot nadaljevati z avtobusom, ob prihodu na matično letališče pa je naletel na nehuman razmere in množice obtičalih potnikov. Nizozemske oblasti opozarjajo, da se lahko težave v prometu nadaljujejo, dokler se vremenske razmere ne stabilizirajo.

Priljubljena poljska pevka Natalia Kukulska je na družbenih omrežjih delila utrinke z družinskega praznovanja devetega rojstnega dne svoje najmlajše hčerke Laure. Glasbenica, ki uspešno usklajuje svojo odrsko kariero z materinstvom, je objavila več fotografij z rojstnodnevne zabave, na katerih se pojavlja v krogu svoje celotne družine. Ob tej priložnosti je izrazila navdušenje nad hčerinim odraščanjem in ji namenila čustveno posvetilo, v katerem je deklico opisala kot čudovito dušo. Kukulska ima skupaj tri otroke, Laura pa je najmlajša izmed njih. Pevka je v objavah šaljivo pripomnila, kako hitro teče čas, saj so punčke zamenjale kozmetične maske za obraz, kar kaže na vstop v novo obdobje odraščanja. Objava je v poljski javnosti in med njenimi oboževalci požela veliko zanimanja, saj pevka le redko deli tako intimne trenutke iz svojega zasebnega življenja, tokrat pa je naredila izjemo in javnosti pokazala vse tri otroke.

Izraelsko obrambno podjetje Elbit Systems je sklenilo nove pogodbe v skupni vrednosti približno 150 milijonov ameriških dolarjev za dobavo naprednih zaščitnih sistemov evropskim članicam zveze Nato. Po navedbah podjetja pogodbe zajemajo dobavo sistemov za usmerjene infrardeče protiukrepe (DIRCM) za zračni transport in namestitev aktivnega zaščitnega sistema Iron Fist na oklepna bojna vozila tipa CV90. Sisteme Iron Fist bo podjetje dobavilo prek družbe BAE Systems Hägglunds, ki je proizvajalec omenjenih pehotnih bojnih vozil. Tehnologija je namenjena povečanju preživetja sil na bojišču, saj aktivno prestreza in uničuje protitankovske izstrelke. Poleg kopenskih sil bo posodobljena tudi zračna flota neimenovane evropske države, ki bo opremljena s sistemi za zaščito pred raketami z infrardečim vodenjem. Izraelsko podjetje je pogodbe pridobilo po uspešno opravljenih testiranjih z ostrim streljanjem, kar potrjuje učinkovitost tehnologije v realnih pogojih.

Nemška vlada je ostro obsodila izjave podpredsednika ruskega varnostnega sveta Dmitrija Medvedjeva, ki je nemškega kanclerja Friedricha Merza označil za neonacista in namignil na možnost njegove ugrabitve. Medvedjev je v intervjuju za rusko tiskovno agencijo TASS odgovarjal na vprašanja o ameriškem posredovanju v Venezueli in morebitnih podobnih operacijah v drugih državah, pri čemer je grožnje naperil neposredno proti voditelju Nemčije. Nemške oblasti so takšno retoriko označile za nesprejemljivo in jo zavrnile kot del kremljevske propagandne strategije. Analitiki in tiskovni predstavniki v Berlinu poudarjajo, da gre pri tovrstnih izjavah za cenen politični teater, namenjen predvsem notranji ruski javnosti. Kljub temu nemška diplomacija dogodek obravnava z vso resnostjo, saj gre za neposreden napad na integriteto najvišjih državnih predstavnikov. Incident dodatno zaostruje že tako napete odnose med Berlinom in Moskvo, ki so se drastično poslabšali po začetku ruske agresije na Ukrajino. Friedrich Merz se na osebne žalitve in grožnje ni neposredno odzval, vladni predstavniki pa so poudarili, da takšne provokacije ne bodo vplivale na nemško zunanjo politiko.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Evropski voditelji so izrazili solidarnost z Grenlandijo po ponovnih izjavah Donalda Trumpa o interesu ZDA za arktični otok. Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen se je odzval na Trumpove pobude in poudaril, da Grenlandija ni Venezuela. Medtem je odziv Evropske unije na Trumpove izjave bil zadržan.

V Argentini so se 6. januarja gibale cene različnih vrst dolarja, vključno z "dolar CCL", "dolar tarjeta", "dolar MEP", "dolar cripto" in neuradnim "dolar blue". Spremembe so bile opazne iz minute v minuto.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v intervjuju za televizijsko postajo NBC napovedal nov strateški načrt za obnovo venezuelskega naftnega sektorja. Ameriškim naftnim podjetjem, ki bodo investirala v obnovo energetske infrastrukture v tej južnoameriški državi, je obljubil finančno nadomestilo oziroma rekompenzacijo za njihov vložek. Namen te poteze je spodbuditi zasebne investicije v državo, ki se že vrsto let spopada z gospodarsko krizo in propadanjem ključnih industrijskih panog. Napoved odraža Trumpova prizadevanja za krepitev ameriške energetske prevlade in geopolitičnega vpliva v regiji. S ponujenimi jamstvi želi Bela hiša zmanjšati tveganja za korporacije, ki bi vstopile na nestabilno venezuelsko tržišče. To odločitev so v naftni industriji sprejeli z odobravanjem, saj odpira možnosti za dolgoročno sodelovanje pri črpanju in predelavi surove nafte pod okriljem ameriških varnostnih in finančnih zagotovil. Poteza je tesno povezana z njegovo širšo zunanjo politiko, ki vključuje tudi nedavne trgovinske sporazume in prizadevanja za oživitev domačega trga.

Vzhodno in jugovzhodno Evropo je v začetku januarja 2026 zajel val ekstremnega zimskega vremena, ki prinaša velike temperaturne razlike in nevarne vremenske pojave. Na Poljskem meteorologi opozarjajo na prihod sibirskega mraza, saj se bodo temperature v prihodnjih dneh spustile do -22 stopinj Celzija. Državo je že prekrila debela snežna odeja, ki povzroča nemalo težav v prometu, v prihodnje pa se pričakujejo še dodatne padavine in močan veter, ki bo v gorskih predelih povzročal snežne zamete. Hkrati se Bolgarija spopada z nenavadno velikimi temperaturnimi nihanji. Medtem ko se v severozahodnem delu države srečujejo z dežjem, snegom in poledico pri temperaturah okoli ledišča, v jugovzhodnih krajih in ob Črnem morju temperature zaradi močnega južnega vetra dosegajo celo 19 stopinj Celzija. V gorah še naprej sneži, močan jugozahodni veter pa otežuje razmere na smučiščih. Vremenoslovci napovedujejo, da se bo nestanovitno vreme z padavinami in mrazom nadaljevalo skozi ves teden, kar bo vplivalo na vsakodnevno življenje in varnost v celotni regiji.

Ruben Amorim je v izjavah po remiju z Leedsom ponovno poudaril, da je v Manchester United prišel kot menedžer in ne le kot trener, s čimer je izzval vodstvo kluba, da mu omogoči opravljanje njegovega dela. Kritično se je odzval na delo ključnih uradnikov v klubu, obenem pa napovedal, da bo klub zapustil po izteku 18-mesečne pogodbe.

Glede na rezultate javnomnenjske raziskave poljskega centra CBOS so poljski državljani za najvplivnejša politika leta 2025 izbrali domačega predsednika Karola Nawrockega in predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa. Nawrocki je na nacionalni ravni prejel podporo 16 odstotkov anketirancev, medtem ko je Trump na mednarodni ravni prepričal 11 odstotkov vprašanih. Rezultati ankete, ki je bila izvedena ob koncu leta, odražajo trenutne politične preference Poljakov v obdobju po poljskih predsedniških volitvah. Poleg vodilnih dveh politikov so anketiranci opazili tudi druge osebnosti, med katerimi se je vidneje uvrstil Grzegorz Braun. Izbira Nawrockega in Trumpa kaže na tesno politično usklajenost in konservativne preference poljskega volilnega telesa v letu 2025. Rezultati prav tako potrjujejo pomen mednarodnih odnosov med Varšavo in Washingtonom, ki so se v preteklem letu krepili skozi javne izmenjave pohval med obema voditeljema, kar je vplivalo na percepcijo javnosti o njunem uspehu.

Poljski državni sekretar na ministrstvu za podnebje in okolje Miłosz Motyka je v nastopu na radiu ZET povzročil val kritik in posmeha s svojimi pojasnili o ogrevanju domov v primeru popolnega izpada električne energije (blackouta). Na vprašanje poslušalca, kako naj se državljani ogrevajo v ekstremnih zimskih razmerah brez električne energije, ko bo ogrevanje na premog prepovedano, je minister svetoval uporabo plinskih peči ali kotlov na biomaso. Pri tem je spregledal ključno tehnično dejstvo, da večina sodobnih plinskih peči in sistemov na biomaso za svoje delovanje, vključno s črpalkami in krmilnimi napravami, nujno potrebuje električno energijo. Motyka je v istem pogovoru zagotavljal, da bodo cene električne energije v letošnjem letu ostale stabilne ali celo nižje kot doslej, vendar so njegovi tehnično pomanjkljivi nasveti glede energetske varnosti v javnosti sprožili vprašanja o strokovnosti vodstva energetskega resorja. Kritiki poudarjajo, da so takšne izjave neodgovorne, saj državljane zavajajo glede njihove dejanske pripravljenosti na krizne situacije v energetskem sistemu.

V Varšavi so za 10. januar 2026 napovedali Ogólnopolskie Forum Oświatowe (Vsesplošni prosvetni forum) pod geslom »V skrbi za prihodnost poljske šole«. Dogodek, ki ga organizirata Koalicija za rešitev poljske šole (KROPS) in sindikalna sekcija Solidarność, bo združil akademske strokovnjake, izobraževalne delavce, predstavnike lokalnih skupnosti, sindikaliste in starše. Namen foruma je vzpostavitev prostora za vsebinsko razpravo o smeri nujnih sprememb v poljskem izobraževalnem sistemu. Udeleženci bodo med panelnimi razpravami podali diagnozo trenutnega stanja v šolstvu ter predstavili vizijo šole, ki temelji na podajanju verodostojnega znanja, vzgoji in dejanski podpori učencem. Organizatorji poudarjajo, da je cilj srečanja oblikovati konstruktiven dialog med vsemi ključnimi deležniki v izobraževanju, ki se v zadnjem obdobju srečujejo s številnimi izzivi in reformami na področju kurikuluma ter metodike poučevanja.

Sodišče v Parizu je v ponedeljek deset oseb spoznalo za krive grobega spletnega nadlegovanja francoske prve dame Brigitte Macron. Obsojeni so prek spleta širili neresnične in žaljive trditve, da je soproga predsednika Emmanuela Macrona transspolna oseba, ki se je rodila kot moški. Poleg navedb o njeni spolni identiteti so se obtožbe nanašale tudi na njeno spolno usmerjenost, kar je sprožilo buren odziv v francoski javnosti in pravni sistem spodbudilo k ukrepanju proti kibernetskemu ustrahovanju. Sodni proces se je končal z obsodilno sodbo, pri čemer je Brigitte Macron poudarila nedotakljivost družinske zgodovine in zasebnosti. Primer predstavlja pomemben mejnik v boju proti širjenju dezinformacij in sovražnega govora na družbenih omrežjih, uperjenega proti javnim osebnostim. Med obsojenimi so se znašli posamezniki različnih profilov, vključno z nekaterimi javnimi uslužbenci, ki so sodelovali pri razširjanju teorij zarote, ki so neposredno škodile ugledu prve dame in njene družine.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Po zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil so se pojavili različni odzivi. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodriguez je obsodila "agresijo ZDA" in poudarila, da je Maduro še vedno predsednik. Papež Leo XIV. je pozval k ohranjanju venezuelske suverenosti. Igralka Sara Foster je pohvalila Trumpa za zajetje Madura kot osvoboditev za Venezueli. Medtem trgi niso bili pretirano prizadeti, razen skoka cene zlata. Pojavljajo se tudi ugibanja o možnih prihodnjih ameriških posredovanjih v drugih državah, kot je Mehika.