Potres z magnitudo 6,3 je stresel severni Afganistan v bližini mesta Mazar-e-Sharif in povzročil smrt najmanj 5 ljudi ter poškodoval več kot 143 ljudi. Število smrtnih žrtev bi lahko naraslo. Potres je povzročil zemeljske plazove in obsežno uničenje.

Donald Trump je s svojimi dejanji in retoriko poskušal uveljaviti lastno interpretacijo Reaganove doktrine 'mir skozi moč'. Čeprav je sprva napovedoval, da si bo prizadeval za mir, je njegova administracija merila uspeh ne le po dobljenih bitkah, ampak tudi po končanih vojnah in tistih, ki se niso nikoli začele. Trump je s tem poskušal pustiti svoj pečat na zunanji politiki Združenih držav.

Trumpova administracija je za fiskalno leto 2026 določila zgornjo mejo sprejema beguncev pri 7.500, kar je najnižja številka v zgodovini ZDA. Pri tem naj bi imeli prednost beli Južnoafričani, kar je sprožilo široke kritike.

Uragan Melisa, eden najmočnejših v Atlantskem bazenu, je kot orkan pete kategorije prizadel Jamajko, povzročil katastrofalne vetrove, obilne padavine in velike poplave. Otok je pod vodo, poročajo tudi o smrtnih žrtvah. Sedaj se Melisa s silo četrte kategorije pomika proti vzhodni Kubi.

Orkan Melissa, ki je oslabel na četrto stopnjo, je na Jamajki povzročil obsežno škodo, vključno s poškodbami šestih bolnišnic, stanovanjskih objektov in poplavljenimi cestami. Oblasti ocenjujejo, da bo morda razseljenih več kot 50.000 ljudi. Na Jamajki so zabeležili tri smrtne žrtve.

Orkan Melissa je povzročil obsežno škodo na severnem Karibskem otočju, zlasti na Haitiju, Jamajki in Kubi, kjer poteka odpravljanje posledic uničenja. Število smrtnih žrtev je naraslo, največ jih je bilo zabeleženih na Haitiju.

Med protesti v Douali, ki so izbruhnili pred uradno razglasitvijo izidov sporne predsedniške volitve, so bili ubiti najmanj štirje ljudje. Protestniki so se spopadli z varnostnimi silami.

Orkan Melissa je dosegel najvišjo, 5. kategorijo, z vetrovi do 260 kilometrov na uro. Poleg Jamajke, je zdaj v nevarnosti tudi Kuba, kamor naj bi orkan prispel v torek ali sredo.

Milijoni Američanov so se udeležili protestov v mestih, kot so Los Angeles, New York, Chicago, Washington D.C. in Houston, da bi izrazili nestrinjanje s politikami ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Protesti so bili odziv na Trumpove politike, ki so naletele na široko neodobravanje.

Donald Trump je kolumbijskega predsednika Gustava Petroja obtožil spodbujanja proizvodnje drog in ga označil za voditelja trgovine z drogami. Zaradi tega je napovedal prekinitev ameriške finančne pomoči in subvencij Kolumbiji. Petro je odgovoril, da se Trump moti in da je sam glavni sovražnik trgovine z drogami, ter napovedal, da kolumbijske oborožene sile ne bodo več odvisne od ameriške opreme. Trump je celo namignil na možnost ameriške intervencije v Kolumbiji.

V Združenih državah Amerike je potekalo več kot 2.500 shodov "Brez kraljev", na katerih so protestirali proti politiki Donalda Trumpa. Republikanski predstavnik Floride, Randy Fine, je proteste označil za protiameriške. Organizatorji protestov so vključevali tudi vidne demokrate.

Protesti 'Brez kraljev' so potekali po vsej državi, udeležilo naj bi se jih več kot 5 milijonov ljudi. Trumpova administracija je poskušala napotiti Nacionalno gardo v Chicago, a sta dve zvezni sodišči to preprečili. Podpredsednik JD Vance je branil načrte za izstreljevanje artilerijskih granat med protesti. Protesti so bili usmerjeni proti zaustavitvi delovanja vlade, Trumpovemu zatiranju priseljevanja in domnevnemu avtoritarizmu.

Ameriška vlada pod vodstvom Donalda Trumpa je preklicala vizume šestim tujcem, ki so po mnenju ameriških uradnikov izrekli omalovažujoče komentarje ali se norčevali iz umora konservativnega aktivista Charlieja Kirka. ZDA so to storile zaradi objav na družbenih omrežjih, ki so podpirale ali opravičevale umor. Trump je Kirka posthumno počastil.

Donald Trump je sporočil, da je ameriška vojska izvedla nov napad na domnevni čoln za prevoz mamil blizu obale Venezuele, pri čemer je umrlo šest ljudi. Trump je poudaril, da naj bi bila plovba povezana z 'Organizacijo, označeno za teroristično'.

Umetniki in umetniške organizacije po ZDA so se pripravljali na serijo protestov proti Trumpu in 'avtoritarnim silam'. Michael Moore, Lynn Nottage, Ava DuVernay in Amanda Palmer so sodelovali v seriji dogodkov z namenom 'združiti se v odporu'. Vrhovno sodišče ZDA je obravnavalo argumente glede ključne določbe Zakona o volilnih pravicah, ki je namenjena zaščiti rasnih manjšin. Zaradi zaustavitve vlade je bila preložena objava o letni prilagoditvi socialne varnosti za desetine milijonov prejemnikov.

Ameriški predsednik Donald Trump je ob prihodu v Izrael dejal, da je vojna med Izraelom in Hamasom končana. Kljub temu je izraelski premier Netanyahu izjavil, da kampanja še ni končana. Netanyahu se bo osebno udeležil mirovnega vrha o Gazi v Šarm el-Šejku v Egiptu, kjer se bo pridružil Trumpu. Trump bo prejel izraelsko predsedniško medaljo časti za prizadevanja pri vrnitvi izraelskih talcev in končanju dvoletne vojne v Gazi. Kitajska je pozdravila izpustitev talcev.

Venezuela je napovedala zaprtje svojih veleposlaništev na Norveškem in v Avstraliji, hkrati pa odpira nove diplomatske sedeže v Zimbabveju in Burkini Faso. Odločitev naj bi bila sprejeta za 'krepitev'. Konzularne zadeve v državah, kjer so veleposlaništva zaprta, bodo prevzele druge diplomatske misije.

Po tem, ko je Maria Corina Machado prejela Nobelovo nagrado za mir, je Venezuela zaprla svoje veleposlaništvo v Oslu, uradno zaradi diplomatske reorganizacije. Norveško zunanje ministrstvo je izrazilo obžalovanje, a poudarilo željo po ohranitvi dialoga. Nekateri viri poročajo, da je zaprtje odgovor na podelitev nagrade, ki jo je prejela opozicijska voditeljica Maria Corina Machado.

Donald Trump je prispel v Izrael, kjer so ga sprejeli kot heroja. Srečal se je z družinami izpuščenih talcev. Izraelski predsednik Isaac Herzog je Trumpu sporočil, da mu bo podelil najvišje izraelsko civilno odlikovanje za njegovo posredovanje pri dogovoru o talcih in prekinitvi ognja.

Maria Corina Machado je prejela Nobelovo nagrado za mir zaradi njenega neutrudnega dela pri spodbujanju demokratičnih pravic v Venezueli. Nobelov odbor je poudaril njeno neomajno prizadevanje za ohranjanje plamena demokracije v vse večji temi. Kljub temu, da ji je bila onemogočena kandidatura na predsedniških volitvah leta 2024 proti Nicolasu Maduru, njeno delo ostaja izjemnega pomena.