APDEJT.si

Portugalski zunanji minister Paulo Rangel je na konferenci Združenih narodov o rešitvi dveh držav poudaril, da je Bližnji vzhod na prelomni točki. Dejal je, da mir in stabilnost v regiji ne bosta dosežena, dokler bo Palestincem odrečena pravica do suverene države in dokler se bo Izrael počutil ogroženega. Portugalska je pohvalila tudi zaveze palestinskih oblasti.

Črna gora, prek svojega predsednika vlade, je napovedala okrepitev varnostnih sil in strateški pregled njihovih misij, da bi se prilagodili novim grožnjam in kriminalnim pojavom. Vlada se je zavezala povečati število vpisov v policijo PSP ter spodbuditi večjo bližino med policijo in državljani.

Francisco Pereira Coutinho je izjavil, da je za hude razmere in lakoto v Gazi, ki je po njegovih besedah 'konec poti', odgovoren Izrael, ki blokira humanitarno pomoč. Poudaril je, da je Netanyahu spoznal resnost situacije, a tega ne priznava. Medtem je igralec Javier Bardem obtožil evropske voditelje sokrivde za dejanja Izraela zaradi njihove neaktivnosti in privolitve. Pozval je k prekinitvi odnosov z Izraelom in uvedbi sankcij zaradi dogajanj v Gazi.

Angolska prestolnica Luanda je po ponedeljkovem nasilju in plenjenju, ki je zaznamovalo prvi dan stavke taksistov zaradi zvišanja cen goriva, v torek ostala brez javnega prevoza in trgovinske dejavnosti. Mesto je bilo po poročanju agencije Lusa v otoplem stanju, podobnem kot med pandemijo, kar je bilo opazno na več lokacijah.

Ameriška centralna banka (Fed) je v sredo, kljub pritiskom predsednika Donalda Trumpa, ohranila obrestne mere nespremenjene. Analitiki so že pred tem pričakovali, da bo Fed obrestne mere ohranil, čeprav je Donald Trump v zadnjih mesecih pozival k njihovemu znižanju in kritiziral predsednika Feda Jeroma Powella.

Nizozemska je dva izraelska ministra, Itamarja Ben-Gvirja (nacionalna varnost) in Bezalela Smotricha (finance), razglasila za »persona non grata« in nezaželena tujca. Nizozemsko zunanje ministrstvo ju bo v schengenskem sistemu registriralo kot nezaželena tujca, zaradi njunega domnevnega spodbujanja sovraštva.

Kitajska si prizadeva za krepitev sodelovanja z Brazilijo, vključno na področju letalstva, kot odgovor na carine, ki jih uvaja nekdanji ameriški predsednik Donald Trump. Ministrstvo za zunanje zadeve Kitajske poudarja, da trgovinske vojne nimajo zmagovalcev, kar kaže na skupno stališče z Brazilijo.

Združene države Amerike so kritizirale mednarodno konferenco Združenih narodov o palestinski državi, označile so jo za »nepremišljen manever«, ki bo »okrepil Hamas in škodoval diplomatskim prizadevanjem za končanje vojne«. Izraelski veleposlanik v Franciji, Joshua Zarka, je konferenco označil za »smešno hinavščino«, saj je po njegovem mnenju za promocijo miru potrebna reforma palestinskih oblasti in izobraževanje palestinskega prebivalstva o konceptu miru.

Stranka Chega je v Lizboni obljubila brezplačne vrtce za "portugalske rezidentne" družine in izgradnjo 4500 cenovno ugodnih stanovanj. Vodja liste Chega za mestno hišo Lizbone je poudaril, da želi "Lizbono vrniti Lizbončanom", saj glavno mesto ne sme biti "večkulturno eksperimentalno polje", temveč "dom Portugalcev". Poleg tega načrtujejo tudi ustanovitev ljudskega sejma v parku Papa Francisco.

Portugalska stranka Chega in njen predsednik André Ventura sta se ostro odzvala na predlog vlade PSD/CDS-PP za preklic tridnevnega dopusta za žalovanje po izgubi plodu. Ventura je pozval vlado, naj umakne ta predlog, saj meni, da so trije dnevi žalovanja "komaj kaj enormnega" za starše, ki so izgubili svoje otroke, in da stranka Chega "ne bo dopustila takšnega nasilja nad starši".

Donald Trump in Ursula von der Leyen sta se srečala na Škotskem, da bi razpravljala o pogajanjih o trgovinskem sporazumu med ZDA in EU. Pogovori so se osredotočili na pet ključnih vprašanj, povezanih z omenjenim sporazumom, ki naj bi urejal gospodarske odnose med obema blokoma. Čeprav podrobnosti o izidu srečanja niso bile v celoti razkrite, je bilo poudarjeno, da gre za pomemben korak pri urejanju trgovinskih vprašanj med stranema.

Evropska komisija je predlagala delno prekinitev sodelovanja Izraela v programu za raziskave in inovacije Horizon Europe. Odločitev naj bi vplivala na subjekte v Izraelu, ki prejemajo sredstva iz programa Accelerator Evropskega sveta za inovacije (EIC), in je odziv na dogajanje v Gazi. Izrael je predlog ostro zavrnil.

Portugalsko ministrstvo za gospodarstvo in teritorialno kohezijo je poudarilo, da je dogovor o tarifah med ZDA in Evropsko unijo bistven korak za zagotavljanje predvidljivosti poslovanja podjetij. Kljub temu so izpostavili, da nič ne more nadomestiti svobode trgovanja, kar ostaja temeljno načelo.

Portugalska vlada je potrdila, da nova ureditev glede odsotnosti z dela za spremljevalce žensk, ki so imele prekinitev nosečnosti, ne predvideva več plačane odsotnosti. To pomeni, da bodo te odsotnosti, čeprav upravičene, brez nadomestila. Obenem se vlada pripravlja tudi na razveljavitev določbe o žalovanju za gestacijsko izgubo, ki je materi omogočala tri dni plačane odsotnosti z dela.

Portugalska in italijanska poročila razkrivajo kritike glede sporazuma med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike, ki uvaja 15-odstotne carine na evropsko blago, izvoženo v ZDA. Portugalska stranka Chega in njen vodja André Ventura menita, da je dogovor slab za Evropo, krivdo pa pripisujeta šibkemu evropskemu bloku in njegovim voditeljem ter Evropski komisiji. Italijanski časnik Il Manifesto dodaja, da Evropa plačuje dvakrat zaradi carine in dolarja, kar označuje kot nesimetrično menjavo, kljub trditvam o vzajemnosti.

Evropska unija in ZDA so po štirih mesecih pogajanj dosegli trgovinski sporazum, ki predvideva zvišanje carin na evropske izdelke, čeprav je Bruselj sprva vztrajal pri pravičnem in uravnoteženem dogovoru. Andre Ventura, predsednik stranke Chega, je dogovor kritiziral kot 'slabega za Evropo', pripisujoč krivdo 'šibkemu evropskemu bloku s šibkimi voditelji'. Dogovor še posebej negativno vpliva na avtomobilsko industrijo, saj določa 15-odstotno carino na vozila, izvožena v ZDA, kar naj bi povzročilo odpoved izvoza in rast cen v avtomobilskem sektorju. Prvotno predlagana carina je bila 30-odstotna.

Na nedavni mednarodni konferenci Združenih narodov o rešitvi dveh držav za Izrael in Palestino, ki sta jo predlagali Savdska Arabija in Francija, sta bili ZDA in Izrael opazno odsotni, kar je sprožilo kritike in obtožbe o "odklopljenosti od realnosti". Generalni sekretar OZN, António Guterres, je poudaril nujnost preseganja retorike, saj je rešitev dveh držav kljub trenutni oddaljenosti edina kredibilna pot do miru. Kljub temu so ZDA konferenco označile za "nepremišljen propagandni udar". Konferenca, ki išče časovnico za priznanje palestinske države, je bila kljub bojkotu pomemben korak mednarodne skupnosti k iskanju rešitve.

Evropska unija je predlagala delno zamrznitev sodelovanja Izraela v programu financiranja 'start-upov' zaradi vojaške operacije in humanitarne krize v Gazi. Odločitev mora potrditi večina držav članic EU. Izraelska vlada je predlog že obsodila, medtem ko je Evropska komisija zagotovila, da univerze ostajajo upravičene do financiranja v okviru te pobude.

Brazilski predsednik Lula da Silva je pozval ameriškega predsednika Donalda Trumpa k pogajanjem o 50-odstotnih carinah na brazilske izdelke, ki jih je Trump napovedal 9. julija in naj bi stopile v veljavo 1. avgusta. Lula je izrazil upanje, da bo Trump razmislil o pomembnosti Brazilije in "civilizirano" sedel za mizo, da bi rešila nesoglasja. Portugalski mediji poročajo, da je Lula krivdo za carine ponovno pripisal družini nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara. Brazilija je spor glede carin že predala Svetovni trgovinski organizaciji (STO), obtožujoč ZDA "arbitrarnosti" in "kaosa", medtem ko se pravosodje v Braziliji osredotoča na Jairja Bolsonara. Po drugi strani pa Trumpova administracija krepi svoj vpliv v Braziliji in je sankcionirala sodnika vrhovnega sodišča zaradi "lova na čarovnice proti Bolsonaru".

Nedavno objavljen trgovinski dogovor med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike, ki določa 15-odstotne ameriške carine na evropske izdelke, je sprožil mešane odzive in razprave. Medtem ko ga nekateri, kot je Paulo Almeida Sande, označujejo za 'skorajšnjo predajo' EU in menijo, da Unija ostaja v oslabljenem položaju, drugi v Franciji in drugod po celini dogovor vidijo kot 'manjše zlo'. Kljub objavi številnih podrobnosti med tiskovnimi konferencami Ursule von der Leyen in Donalda Trumpa, ostajajo nekatera vprašanja neodgovorjena, kar zahteva nadaljnja pogajanja. Poudarja se tudi potreba po iskanju novih partnerstev s strani EU.