APDEJT.si

Miguel Uribe Londoño, oče umorjenega kolumbijskega senatorja Miguela Uribe Turbayja, je napovedal svojo predsedniško kandidaturo za volitve leta 2026. Prevzel bo sinovo mesto kot predkandidat desnice. Njegova odločitev sledi smrti sina in prve žene, novinarke Diane Turbay, kar ga je spodbudilo k boju proti krivicam. Pridružil se bo drugim kandidatom iz svojega političnega tabora, vključno s senatorji Mario Fernando Cabal, Palomo Valencia, Paolo Holguín in Andrésom Guerra.

Facebook je ukinil italijansko skupino z imenom 'Mia Moglie' (Moja žena), ki je imela več kot 30.000 članov. V tej skupini so moški delili intimne fotografije svojih partnerk brez njihovega soglasja. Odločitev o ukinitvi je bila sprejeta po številnih prijavah o spolni izkoriščanju in nasilnih komentarjih. Podjetje Meta, lastnik Facebooka, je skupino ukinilo po poročilih o zlorabah, ki so trajale več let. Španski mediji poročajo, da je skupina obstajala sedem let.

Nemški tožilec je izrazil zaskrbljenost glede možne izpustitve Christiana Brücknerja, glavnega osumljenca v primeru izginotja Maddie McCann leta 2007. Brückner naj bi bil izpuščen do 17. septembra po prestani kazni zaradi posilstva. Tožilec opozarja na njegovo nevarnost in pričakuje, da bo ponovil dejanja.

Nekdanjega brazilskega predsednika Jairja Bolsonara obtožujejo vpletenosti v poskus državnega udara leta 2023, zaradi česar je pristal na sodišču. Medtem ko ustavno sodišče presoja o njegovi vlogi, ZDA gledajo na Bolsonara kot na zaveznika. Predsednik Lula da Silva poziva k mobilizaciji proti morebitni amnestiji za Bolsonarove privržence, obsojene zaradi poskusa udara. Vodja stranke PL v poslanski zbornici je izjavil, da o amnestiji ne bodo razpravljali pred sojenjem Bolsonaru. Predsednik poslanske zbornice Hugo Motta je poudaril, da odločitev o vključitvi projekta o amnestiji na dnevni red še ni bila sprejeta.

Argentinsko sodišče je Fernanda Sabaga Montiela obsodilo na 10 let zapora zaradi poskusa atentata na Cristino Fernández de Kirchner. Njegova takratna partnerka Brenda Uliarte je bila obsojena na osem let zapora. Sabagu Montielu so k tej kazni dodali še 4 leta zapora zaradi prejšnje obsodbe, kar pomeni, da bo skupno prestal 14 let zapora.

Mednarodno kazensko sodišče (ICC) je zavrnilo zahtevo nekdanjega filipinskega predsednika Rodriga Duterteja za izpustitev iz pripora do sojenja. Sodišče je to odločitev sprejelo, ker meni, da obstaja nevarnost pobega.

Dva policista PSP iz Olhão v Algarveju sta obtožena, da sta leta 2024 ugrabila in pretepla dva maroška državljana, ki sta povzročala izgrede v supermarketih. Eden od njiju je zaradi hudih poškodb glave umrl v bolnišnici po 19 dneh. Tožilstvo v Faru policista obtožuje umora in ju je suspendiralo do končne sodne odločitve.

Pariško sodišče je Nicolasa Sarkozyja spoznalo za krivega kaznivega dejanja združevanja v hudodelsko združbo v povezavi z domnevnim financiranjem njegove kampanje leta 2007 s strani Moamarja Gadafija. Obsodili so ga na pet let zapora.

Pariško sodišče je Nicolasa Sarkozyja obsodilo na pet let zapora zaradi kriminalne zarote v primeru domnevnega financiranja njegove kampanje leta 2007 z libijskim denarjem. Sodišče je odločilo, da bo moral Sarkozy v zapor, kljub napovedani pritožbi na obsodbo. Obsojen je bil zaradi sodelovanja v zaroti za financiranje svoje politične kampanje z libijskimi sredstvi v zameno za diplomatske usluge. Čeprav je bil oproščen drugih obtožb, ga je sodišče spoznalo za delno krivega v sojenju v zvezi z domnevnimi sredstvi kampanje iz Libije.

Nicolas Sarkozy je začel prestajati zaporno kazen v pariškem zaporu La Santé zaradi nezakonitega financiranja kampanje. Pred tem je zapustil svoje stanovanje v Parizu in se odpravil v zapor. Njegov odvetnik je razkril, da bo imel eno uro sprehoda na dan, ne bo imel stikov z drugimi zaporniki in bo imel tri obiske na teden. Pred zaporom so ga pozdravili podporniki.

ZDA so objavile videoposnetek napada na domnevno narkopodmornico v Karibskem morju, v katerem sta umrla dva člana posadke. Preživeli Ekvadorec se je vrnil v domovino, kjer se bo soočil s kazenskim pregonom. Kolumbijski predsednik je obtožil ZDA kršitve kolumbijske suverenosti in uboja ribiča.

Sodnik vrhovnega sodišča Luiz Fux je glasoval za oprostitev Jairja Bolsonaroja vseh obtožb, povezanih s poskusom državnega udara. S tem je razmerje glasov v sojenju 2 proti 1 za obsodbo. Sodnik je obsodil politično motiviranost sojenja.

Brazilski predsednik Lula da Silva je zavrnil pogovor s Trumpom o 50-odstotnih carinah, ki jih je uvedla ZDA, in se namesto tega odločil, da bo kontaktiral premierja Indije Narendra Modija in kitajskega predsednika Xi Jinpinga ter izkoristil vse razpoložljive vire, vključno s Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO), za obrambo brazilskih interesov. Lula je kritiziral carine kot neupravičene in poudaril, da so politične narave, povezane s sojenjem Bolsonaru. Namesto pogajanj o carinah se želi s Trumpom pogovarjati o podnebnih spremembah.

Brazilsko vrhovno sodišče je napovedalo, da bo sojenje Jairu Bolsonaru zaradi poskusa državnega udara potekalo v začetku septembra, pričakuje se tudi izrek sodbe in kazni. Sojenje bo potekalo pred prvo dvorano Vrhovnega sodišča.

Brazilski sodnik Alexandre de Moraes je odredil 24-urno policijsko varstvo za nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara zaradi suma, da bi lahko poskušal pobegniti iz hišnega pripora pred izrekom sodbe v sojenju zaradi poskusa državnega udara. Oblasti se bojijo, da bo Bolsonaro poskušal zaprositi za politični azil v ZDA. Bolsonaru grozi do 40 let zapora, če bo obsojen.

Jair Bolsonaro se je soočil s sojenjem pred brazilskim vrhovnim sodiščem zaradi obtožb o načrtovanju državnega udara po porazu na volitvah leta 2022. Sojenje poteka skupaj z visokimi vojaškimi uradniki. Bolsonaro zanika, da bi načrtoval umor Lule.

Na brazilski dan neodvisnosti so se v več mestih zbrali podporniki nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara, da bi protestirali proti sojenju, ki ga bremeni načrtovanja državnega udara po njegovem porazu na volitvah leta 2022. Protesti so potekali nekaj dni pred zaključkom sojenja.

Nicolas Sarkozy je začel prestajati petletno zaporno kazen v pariškem zaporu La Santé. Pred tem se je od doma v spremstvu žene Carle Bruni odpravil v zapor, kjer se je poslovil od zbranih podpornikov. Pred aretacijo ga je obiskala tudi družina. Več kot sto ljudi se je zbralo pred njegovim domom, da bi mu izrazilo podporo. Razkrite so bile podrobnosti o izolacijskem oddelku zapora La Santé, kjer bo Sarkozy zaprt, ki je znan po prenatrpanosti in zaporu znanih osebnosti.

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy je začel prestajati petletno zaporno kazen v pariškem zaporu La Santé zaradi obsodbe v primeru nezakonitega financiranja kampanje s libijskim denarjem. Sarkozy je prvi nekdanji francoski voditelj, ki je bil po letu 1945 poslan v zapor. Pred zaporom se je zbrala množica podpornikov in družinskih članov, medtem ko njegov odvetnik razkriva, da bo imel omejene stike z drugimi zaporniki in bo deležen treh obiskov tedensko.

Polkovnik Michael Randrianirina je prisegel kot predsednik Madagaskarja po vojaškem udaru, ki je sledil protestom mladih in prisilil nekdanjega predsednika Andryja Rajoelino v beg. Državni udar in politična nestabilnost bi lahko otežila ameriške načrte za pridobivanje kritičnih mineralov na Madagaskarju.