V Bukarešti so morali gasilci evakuirati stanovalce bloka po tem, ko je bila med gradbenimi deli poškodovana plinska cev. Evakuirali so približno 20 stanovalcev iz bližnje stolpnice.
Romunski minister za energijo, Bogdan Ivan, je zagotovil, da ima Romunija dovolj zalog dizelskega goriva in bencina, da ne bi prišlo do dviga cen goriva, kljub prihajajočim mednarodnim sankcijam proti podjetju Lukoil. Poudaril je, da trenutne razmere na trgu ne upravičujejo višjih cen na bencinskih črpalkah.
Kitajsko tehnološko podjetje Xunlei je objavilo nerevidirane finančne rezultate za tretje četrtletje 2025, pri čemer so skupni prihodki znašali 126,4 milijona ameriških dolarjev, kar je 57,7-odstotno povečanje v primerjavi z lanskim letom. DarioHealth je poročal o prihodkih v višini 5,0 milijona ameriških dolarjev za tretje četrtletje 2025, medtem ko je skupina Polytec v prvih devetih mesecih leta 2025 ustvarila 514,8 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je 1,5-odstotno povečanje v primerjavi z enakim obdobjem lani.
Evropski parlament je potrdil oslabljeno različico zakona o dobavni verigi, pri čemer so glasovale tudi desnosredinske in desne stranke, vključno s frakcijami Union in AfD. Spremembe vključujejo rahljanje pravil in omejitev obveznosti poročanja o trajnosti. Zeleni so izrazili nezadovoljstvo nad izidom glasovanja.
Najdaljše zaprtje ameriške vlade v zgodovini je povzročilo težave malim podjetjem, odvisnim od zveznih pogodb. Podjetja so zmanjševala stroške, razmišljala o odpuščanjih in iskala stabilno delo, medtem ko so poskušala priti do zaprtih vladnih uradov. Zakonodajalci so se vrnili v Washington, da bi glasovali o kompromisni zakonodaji, ki bi financirala vlado do 30. januarja. Pričakovati je, da bo večina demokratov glasovala proti predlogu zakona.
Svetovne delnice so v četrtek večinoma pridobile, potem ko so se ameriške delnice ustalile blizu rekordnih vrednosti. Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal zakon o financiranju vlade, s čimer se je končala rekordna 43-dnevna zaustavitev.
Najdaljše zaprtje ameriške vlade v zgodovini je povzročilo težave malim podjetjem, ki so odvisna od zveznih pogodb. Podjetja so zmanjšala porabo, razmišljala o odpuščanjih in iskala stabilno delo, medtem ko so poskušala stopiti v stik z zaprtimi vladnimi uradi. Zakonodajalci so se vrnili v Washington, da bi glasovali o kompromisni zakonodaji, ki bi financirala vlado do 30. januarja.
Združene države Amerike so po 232 letih ukinile proizvodnjo kovanca za en cent. Razlog za to so ekonomski motivi, saj so stroški izdelave kovanca presegli njegovo nominalno vrednost. S tem se končuje dolgoletna tradicija.
Evropska unija razmišlja o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja za financiranje posojila za reparacije v višini 140 milijard evrov, namenjenega pomoči Ukrajini pri obrambi proti Rusiji. Pri tem se EU sooča s potrebo po dodatnih sredstvih in išče pomoč tudi pri Norveški, ki naj bi imela koristi od konflikta.
.jpg)
Po 43 dneh je ameriški predsednik Donald Trump podpisal začasni proračun, ki ga je predhodno sprejel parlament, s čimer se je končala najdaljša blokada vladnih služb v zgodovini ZDA.
Ruska regija Uljanovsk je prva v državi, ki bo omejila mobilni internet do konca vojne v Ukrajini. Poleg tega je blokiran dostop do ruskih iskalnikov in družbenih omrežij. To je eden od številnih internetnih ukrepov Kremlja, na katere se morajo Rusi navaditi.
Po koncu zaustavitve vlade je ena od vidnih demokratskih kongresnic ostro kritizirala republikanske voditelje, jih označila za "brezbožne" in "strahopetne". Razprava o prihodnosti ameriške demokracije se nadaljuje, pri čemer so nekateri opazovalci prepričani, da je 42-dnevna zaustavitev vlade dokaz njene disfunkcionalnosti. Kritiki so obsodili tudi dogajanje v senatu kot "predajo", ki izda ameriške družine in koristi milijarderjem.
Ameriški državni sekretar Marco Rubio je izjavil, da imajo Združene države Amerike vso pravico do vojaškega delovanja na "svoji hemisferi" in da Evropa ni tista, ki bi določala zakonitost operacij proti čolnom na Karibih, ki naj bi bili polni mamil. Rubio je tudi dejal, da se na srečanju G7 ni razpravljalo o napadih na plovila na Karibih.
Minister za zunanje zadeve Rusije, Sergej Lavrov, je dejal, da je do odpovedi načrtovanega srečanja med predsednikom Rusije, Vladimirjem Putinom, in predsednikom ZDA, Donaldom Trumpom, v Budimpešti prišlo zaradi "prikritih poročil", ki jih je prejel Trump. Marco Rubio je izjavil, da lahko pride do srečanja med Trumpom in Putinom, če bo to pomagalo rešiti konflikt v Ukrajini.
Konec najdaljšega zaprtja ameriške vlade v zgodovini bi pomenil olajšanje za mala podjetja, ki so odvisna od zveznih pogodb ali financiranja. Med sedemtedenskim zaprtjem so podjetja zmanjševala porabo, razmišljala o odpuščanjih in iskala stabilno delo, hkrati pa so poskušala stopiti v stik z zaprtimi vladnimi uradi.
Pomočnik ruskega predsednika Jurij Ušakov je izjavil, da Vladimir Putin ni prejel sporočil od Donalda Trumpa preko Kasima-Žomarta Tokajeva, ki je bil prejšnji teden v ZDA. Prav tako je dejal, da nobena stran ni zavrnila dogovorov, doseženih med Putinom in Trumpom v Anchorageu, ki ostajajo glavna tema stikov med Rusijo in ZDA.
Zaradi velikega korupcijskega škandala v ukrajinskem energetskem sektorju sta na zahtevo predsednika Zelenskega odstopila minister za pravosodje in ministrica za energetiko. Nacionalni protikorupcijski urad Ukrajine (NABU) in Specializirano protikorupcijsko tožilstvo (SAP) sta objavila operacijo "Midas" za odkrivanje korupcijske sheme v energetiki, kjer naj bi se razpravljalo o milijonskih podkupninah za zaščito energetskih objektov. Pred izbruhom škandala naj bi Ukrajino zapustil tudi Mindič, nekdanji poslovni partner Zelenskega. Čeprav ministrica za energetiko ni uradno osumljena, jo mediji označujejo za blisko osebo svojega predhodnika.
Madžarski premier Viktor Orban je izjavil, da Madžarska ne bo več finančno podpirala Kijeva zaradi korupcijskega škandala v Ukrajini. Na to se je ostro odzval predstavnik ukrajinskega zunanjega ministrstva Georgij Tihi, ki je Orbana kritiziral na družbenem omrežju X.
Romunska centralna banka (BNR) je sporočila, da je Svet Banke odločil, da bo ohranil obrestno mero denarne politike na ravni 6,50 % na leto. Banka ostaja osredotočena na nadzor inflacije in spremljanje trga dela.
Romunski parlament je sprejel zakon, ki zvišuje najvišjo vrednost bonov za obroke s 40 na 45 leijev. Sprememba bo začela veljati novembra.