APDEJT.si

Župan občine Slatina, Mario De Mezzo, se je javno uprl ukrepom, ki jih je predlagal premier Ilie Bolojan v zvezi s programom 'Anghel Saligny'. De Mezzo je izjavil, da se bo 'boril' za nadaljevanje financiranja projektov in je pripravljen 'iti v vojno' z vsemi, vključno z Bolojanom, Nicușorjem Danom in Grindeanujem, če bo potrebno. Njegovo stališče izhaja iz nezadovoljstva z morebitno ešalonacijo plačil, ki bi lahko ohromila razvoj mesta.

Romunski minister za gospodarstvo, Radu Miruță, je opozoril, da ministrstvo nima dovolj sredstev za izplačilo plač v avgustu in decembru. Miruță je dejal, da je bil proračun izračunan nerealno in da so bile "sume izpisane iz rokava". Za rešitev problema bodo sredstva preusmerili iz neizvedenega programa. Od ministrstva je odvisna tudi proizvodnja orožja v Romuniji.

Romunskega premierja Ilieja Bolojana, ki ga je poslanec in predsednik PSD Iași, Bogdan Cojocaru, označil za "Premierja Taie-Tot" (Premierja, ki reže), kritizirajo zaradi ustavitve financiranja programov "Anghel Saligny" in PNRR. Bolojan naj bi županom namesto zagotavljanja obljubljenih sredstev iz državnega proračuna predlagal, naj za nadaljevanje del vzamejo bančna posojila. Cojocaru je to označil za žalitev in dejanje, ki kaže na nespoštovanje obljub vlade.

Davčna uprava (ANAF) je Klausa Iohannisa obvestila, da mora plačati 4,7 milijona lejev, kar vključuje najemnino, zamudne obresti in obresti za hišo, ki jo je nezakonito pridobil. Obenem so k plačilu skoraj milijona evrov, prejetih iz najema nepremičnine, pozvali tudi njegovo ženo.

Nekdanji romunski premier Marcel Ciolacu je kritiziral trenutnega premierja Ilieja Bolojana in njegovo vlado zaradi gospodarske politike. Ciolacu trdi, da se lahko Romunija izogne recesiji le z nadaljevanjem in pospeševanjem investicij, zlasti v infrastrukturo. Opozoril je, da bi "slepo" varčevanje zavrlo razvoj in negativno vplivalo na gospodarsko rast. Ciolacu se je pohvalil, da je Romunija pod njegovim vodstvom uspešno preprečila recesijo z velikimi javnimi investicijami in svetuje vladi, naj nadaljuje s to prakso.

Vrednost bitcoina je v četrtek prvič presegla mejo 124.000 dolarjev, kar znaša več kot 106.000 evrov. Ta mejnik poudarja rastočo priljubljenost in sprejetost kriptovalut po vsem svetu, od malih vlagateljev do velikih investicijskih skladov.

Romunska Agencija za finančni nadzor (ASF) je izdala opozorilo glede kompleksnih prevar, ki potekajo preko aplikacij WhatsApp in Telegram. Prevaranti se predstavljajo kot »mentorji«, »profesorji« in »investicijski svetovalci« ter obljubljajo zajamčene dobičke pri naložbah v kriptovalute. ASF svari javnost, da tovrstne sheme izkoriščajo zaupanje ljudi in kradejo njihove osebne podatke.

Ameriški predsednik Donald Trump naj bi prejšnji mesec med telefonskim pogovorom z norveškim ministrom za finance spraševal o Nobelovi nagradi za mir, poroča norveški časnik Dagens Naeringsliv.

V okrožju Timiš v Romuniji obstajajo velike razlike v pokojninah. Najnižja pokojnina znaša 1 lej in jo prejema oseba, ki je delala samo en dan, medtem ko najvišjo pokojnino v višini 46.267 lejev prejema pilot. Število posebnih pokojnin je v primerjavi z lanskim letom nekoliko upadlo.

Romunska Socialdemokratska stranka (PSD) kritizira predlog nujnega odloka, ki ga je predlagalo Ministrstvo za naložbe in evropske projekte (MIPE) za zaustavitev projektov iz Načrta za okrevanje in odpornost (PNRR). PSD trdi, da predlog ne temelji na soglasju med strankami v vladi in ni prejel podpore ministrov iz PSD. PSD bo sklical sejo za pripravo predlogov sprememb odloka. Ilie Bolojan je kritiziral samovoljno odločitev ministra.

Alianca nacionalnih študentskih organizacij v Romuniji (ANOSR) opozarja, da je sistem štipendij za študente kronično podfinanciran. Zaradi sprejetih varčevalnih ukrepov vlade bo več kot 44.000 študentov ostalo brez štipendij, sredstva za štipendije pa se bodo zmanjšala za več kot 50%. ANOSR poudarja, da bi povrnitev k celoletnemu financiranju štipendij vplivala na proračunski primanjkljaj le z 0,2%.

Romunski Romgaz je v prvi polovici leta 2025 zabeležil 1,68 milijarde RON čistega dobička, kar je 8,6 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Kljub temu so prihodki od prodaje plina po reguliranih cenah narasli. Transelectrica je poročala o 256 milijonih RON čistega dobička, kar je 3 odstotke manj kot v prvi polovici leta 2024. Medtem je Nagarro objavil 4,7-odstotno rast prihodkov na letni ravni v stalni valuti in 14,2-odstotno povečanje bruto dobička. Red Sea International pa je dosegel 44-odstotno rast dobička iz poslovanja in 168-odstotno povečanje čistega dobička.

Evropska gospodarska rast se je v drugem četrtletju 2025 upočasnila, pri čemer je rast v evroobmočju znašala le 0,1 %. Nemška industrija je bila označena kot dejavnik, ki zavira evropsko gospodarstvo. Španska gospodarska rast je bila med aprilom in junijem 0,7-odstotna, kar je sedemkrat več od rasti evroobmočja.

Ministrstvo za naložbe in evropske projekte (MIPE) je dalo v javno obravnavo predlog uredbe o nujnih ukrepih za upravljanje naložb, financiranih iz PNRR in nacionalnih javnih sredstev, vključno s programom Anghel Saligny. Predlog naj bi zaustavil naložbe iz teh virov.

Romunsko ministrstvo za zdravje in Nacionalna zveza zavarovalnic in pozavarovalnic (UNSAR) sta začela pripravljati prvo nacionalno strategijo presejanja in preventive za patologije za naslednjih pet let. Poleg tega ministrstvo načrtuje pilotni program v bolnišnicah, ki bo integriral zasebna zavarovanja v javne zdravstvene storitve.

Romunski premier Ilie Bolojan je zatrdil, da projekt zakona o drugem stebru pokojninskega sistema ni bil opuščen in da bo ponovno obravnavan v vladi. Bolojan je priznal, da so bile pri promociji projekta pomanjkljivosti v komunikaciji in da so se pojavile dezinformacije. Poudaril je, da je zakonodaja potrebna za pristop k OECD, vendar je bil projekt promoviran na "neinspiriran" način. Razprave o projektu bodo potekale prihodnji teden v vladi, kjer bodo poskušali razjasniti vse nejasnosti.

Po podatkih Romunske narodne banke (BNR) se je zunanji dolg Romunije v prvi polovici leta 2025 povečal za 7,48 milijarde evrov in dosegel skupno 212,37 milijarde evrov. Povečanje je predvsem posledica večjega dolgoročnega dolga in višjega primanjkljaja na tekočem računu.

Romunska vlada uvaja novo fiksno dajatev v višini 25 lejev (približno 5 evrov) na pakete z vrednostjo pod 150 evrov, ki prihajajo iz držav zunaj Evropske unije. Ta ukrep cilja na omejitev uvoza blaga iz platform, kot so Shein, Temu in Aliexpress, ter naj bi podpiral lokalne trgovce. Predlog je del svežnja davčnih ukrepov, ki ga pripravlja vlada.

Romunski minister za finance, Alexandru Nazare, je opozoril, da Romuniji grozi resna nevarnost recesije. Opozorila so bila izdana že prej, vendar niso bili sprejeti ustrezni ukrepi. Minister je poudaril, da je tveganje realno in da se mora država pripraviti.

Romunski premier Ilie Bolojan je od vseh 36 institucij, ki so podrejene vladi, zahteval predloge za reorganizacijo v samo devetih dneh, s ciljem povečanja učinkovitosti in zmanjšanja stroškov dela. Bolojan je poudaril potrebo po ponovnem pregledu dodatkov in digitalizaciji storitev. Premier je zahteval tudi zmanjšanje števila zaposlenih za 20% v vseh institucijah v sklopu širše reorganizacije uprave.