APDEJT.si

Iraška električna mreža se je soočila s popolnim izpadom zaradi rekordno visokih temperatur in povečane porabe, kar je povzročilo izklop dveh prenosnih linij.

Ilan Šor, moldavski poslovnež, ki je v izgnanstvu in velja za proruskega, je ponudil državljanom Moldavije mesečno plačilo v višini 3.000 dolarjev, da bi se pridružili protivladnim protestom. S tem naj bi poskušal spodkopati proevropsko vlado pred parlamentarnimi volitvami.

Norveški državni investicijski sklad, največji na svetu, je napovedal prodajo svojih delnic v 11 izraelskih podjetjih. Odločitev je bila sprejeta po poročilih, da je sklad investiral v izraelskega proizvajalca reaktivnih motorjev, medtem ko vojna v Gazi še poteka. Nicolai Tangen, vodja Norges Bank Investment Management (NBIM), ki upravlja s skladom, je potrdil umik naložb.

V Romuniji je začasni predsednik PSD, Sorin Grindeanu, izjavil, da stranka ne podpira trenutne oblike predloga za spremembo drugega stebra pokojninskega sistema. PSD se s tem distancira od projekta, ki ga je podpisal njihov lastni minister. Grindeanu je poudaril, da predlog zakona ni v obliki, ki bi jo PSD lahko podprla.

Poljsko vlado premierja Donalda Tuska je zajel politični škandal, ko je objava seznama prejemnikov evropskih sredstev za okrevanje po pandemiji COVID-19 razkrila financiranje kontroverznih projektov. Med njimi so se znašli klubi za swinganje, jahte, solariji in bari z vodko. Opozicija, predvsem stranka PiS, je hitro izkoristila to razkritje za napad na vladajočo koalicijo, kar je prvotni namen vlade, da bi demonstrirala transparentnost, spremenilo v nočno moro.

Španski sistem socialne varnosti bo kaznoval delavce, ki so prispevali le 15 let in se bodo upokojili leta 2025. Poleg tega članek navaja, da sistem pokojninskega zavarovanja v Španiji oškoduje tiste, ki se odločijo za predčasno upokojitev ali imajo malo let delovne dobe. V Mehiki pa je za dosmrtno pokojnino pri IMSS (Instituto Mexicano del Seguro Social) pod režimom 97 potrebno izpolnjevati določene pogoje glede števila tednov prispevanja.

Sindikati v izobraževanju v Romuniji so po srečanju s premierjem Iliejem Bolojanom napovedali bojkot začetka novega šolskega leta. Razlog za to so ukrepi vlade za zmanjšanje proračunskega primanjkljaja, s katerimi se sindikati ne strinjajo. Po srečanju s premierjem so izrazili nezadovoljstvo, saj naj bi jih Bolojan sicer poslušal, vendar ne slišal. Grozijo tudi s protesti in zahtevajo odstop ministra za izobraževanje.

Romunija se sooča z naraščajočim trgovinskim primanjkljajem. V prvi polovici leta 2025 je primanjkljaj dosegel 16,7 milijarde evrov, kar je 10,7% več kot v enakem obdobju leta 2024. Izvoz se je povečal za 3,1% in dosegel 47,6 milijarde evrov, medtem ko se je uvoz povečal za 4,9% in dosegel 64,3 milijarde evrov. Podatke je objavil romunski Nacionalni inštitut za statistiko (INS).

Upravljavci zasebnih pokojninskih skladov so zagotovili, da imajo sposobnost izplačevati pokojnine v enkratnih zneskih vsem upravičencem ob upokojitvi, tudi v času največjih obremenitev. Po novem bodo le nekateri Romuni lahko dvignili celotno pokojnino iz drugega stebra. Če je zbrani znesek nižji od 15.372 lejev, bo upravljavec izplačal enkratni znesek ali pa bo izplačilo razdeljeno na obdobje do 12 mesecev.

V Bukarešti so zmanjšali nadomestila direktorjem in članom upravnih odborov v mestnih podjetjih. Po besedah začasnega župana Stelian Bujduveanuja naj bi ta ukrep prinesel letni prihranek v višini več kot štiri milijone lei, kar mesečno znese skoraj 350.000 lei. Prihranjena sredstva bodo namenjena za infrastrukturo, promet in javne službe.

Romuniji grozi ponovitev gospodarskega kolapsa zaradi varčevalnih ukrepov, ki so že sprožili nezadovoljstvo in padce vlad v Evropi pred desetletjem, poroča Financial Times. Uradniki v državi se trudijo zmanjšati rekordni proračunski primanjkljaj. Obstaja tudi nevarnost za evropska sredstva.

V Cluju v Romuniji so se začela podzemna dela za izgradnjo metroja. Začetna faza vključuje gradnjo jaška za lansiranje strojev, ki bodo vrtali dva podzemna tunela. Projekt, ki ga je naznanil župan Emil Boc, prestopa v 'podzemno fazo', čeprav gradbeniki priznavajo, da je še prezgodaj za določitev datuma začetka vrtanja tunelov.

Călin Georgescu, nekdanji kandidat za predsednika v Romuniji, je kritiziral varčevalne ukrepe države in dejal, da država "roba celo nerojene z davki". Poleg tega je Georgescu poročal, da se je njegov pogojni nadzor spremenil, zato se mora zdaj oglasiti na policijski postaji ob ponedeljkih namesto ob sredah.

Po uvedbi visokih carin s strani Donalda Trumpa se v Indiji vrstijo pozivi k bojkotu ameriških izdelkov, pri čemer so na udaru multinacionalke kot so McDonald's, Coca-Cola, Amazon in Apple. Poslovneži in podporniki premierja Modija podžigajo protiameriško razpoloženje, ki se širi tudi preko družbenih omrežij.

Poljsko opozicijsko stranko PiS je razkrila sporne subvencije v okviru načrta za okrevanje in odpornost (PNRR), ki naj bi jih vlada Donalda Tuska namenjala za jahte, bare s vodko in celo swingerske klube. Pobuda za transparentnost, ki je bila dolgo odlagana, je sprožila ostre kritike na račun vladajoče koalicije, ki se ji očita nenamensko porabo sredstev, namenjenih za gospodarsko okrevanje po pandemiji.

Grške banke so začele ukinjati provizije za dvig gotovine na bankomatih za grške državljane, kar je del reformnega načrta, ki ga je napovedalo Ministrstvo za finance. Cilj te poteze je zaščititi potrošnike in spodbuditi uporabo digitalnih bančnih transakcij. Poleg tega so bile banke v letu 2023 kaznovane, vendar razlogi za kazni niso bili specificirani v člankih.

Turisti, predvsem Romuni, ki živijo v tujini, so izrazili nezadovoljstvo s cenami in ponudbo v letovišču Băile Felix v Romuniji. Kljub živahnemu vzdušju in raznolikim možnostim za zabavo se pritožujejo, da so cene previsoke, ponekod celo višje kot v drugih priljubljenih evropskih destinacijah. Zaradi visokih cen so tudi nekatere plaže v Romuniji med tednom prazne, saj si turisti le redko privoščijo najem ležalnikov in senčnikov.

Gheorghe Şoldan, predsednik okrožja Suceava, je napovedal, da bodo vse hiše v Broşteniju, ki so bile uničene v poplavah pred dvema tednoma, obnovili brez finančne pomoči vlade. Po njegovih besedah so že našli gradbenike za vse prizadete hiše, Broşteni pa naj bi postal največje gradbišče v regiji.

Bolnišnica Wexford General se je spopadala z izbruhom COVID-19, ki je vplival na nekatere oddelke, vendar to ni vplivalo na storitve in obiske. Število Američanov, ki so vložili zahtevke za nadomestilo za brezposelnost, se je prejšnji teden nekoliko zmanjšalo in ostalo zgodovinsko nizko.

Gigi Becali, lastnik FCSB, je besen, ker mu je država blokirala posel v vrednosti 13 milijonov evrov. Gre za prodajo tovarne orožja Uzina Mecanică iz Drăgășanija, ki jo Becali poseduje od leta 2004, ameriškemu podjetju. Komisija vlade naj bi dala soglasje za transakcijo, vendar je postopek zastal, kar je Becalija močno razjezilo. Becali zatrjuje, da država postavlja nesmiselne pogoje za prodajo.