APDEJT.si

Nacionalni organ za varstvo potrošnikov (ANPC) v Romuniji je izvedel obsežne inšpekcije pri skoraj 700 gospodarskih subjektih, ki proizvajajo, distribuirajo ali prodajajo mineralno vodo in izvorsko vodo. Inšpekcije so razkrile številne nepravilnosti, vključno z neustreznim shranjevanjem steklenic na soncu in prodajo vode s pretečenim rokom trajanja. Zaradi teh kršitev so bile podjetjem izrečene globe v skupni višini 1,9 milijona lejev (približno 380.000 evrov).

Novi čezatlantski trgovinski sporazum med ZDA in EU je bil deležen kritik zaradi neuravnoteženosti in nerealističnih ciljev, zlasti glede napovedanega nakupa ameriškega plina in nafte v vrednosti 750 milijard dolarjev, kar so analitiki in uradniki označili za praktično nedosegljivo. Kritiki so poudarili, da sporazum omogoča Washingtonu zvišanje carin na evropsko blago, medtem ko se je EU zavezala k nakupu več ameriških izdelkov. Nekateri komentatorji so opisali dejanja Evropske unije kot kapitulacijo in podrejenost ameriškim interesom, kar je EU pripeljalo do katastrofe, potem ko jo je že predhodno povozil Trumpov carinski valjar.

Število zaposlenih v romunski prestolnici Bukarešti je konec aprila 2025 doseglo 1.111.516 oseb, kar je 1,14-odstotno povečanje glede na enako obdobje leta 2024. Bukarešta ostaja glavno središče delovne sile in visokih plač v Romuniji, saj tam dela eden od petih zaposlenih Romunov. Celotno število zaposlenih v Romuniji znaša 5,7 milijona.

Vladna koalicija v Romuniji se je znašla v hudi krizi zaradi nadaljevanja financiranja infrastrukturnega programa 'Anghel Saligny'. Socialdemokratska stranka (PSD) je napovedala, da je nadaljevanje naložb v vodo, kanalizacijo in plin v regijah 'rdeča črta', kar je privedlo do nujnega sestanka koalicijskih partnerjev v sredo, 30. julija. Medtem je Ilie Bolojan opozoril, da za program v letu 2025 ne bo več denarja, kar še dodatno zaostruje razmere.

Donald Trump je sporočil, da bo uvedel 25-odstotne carine na uvoz iz Indije, skupaj s 'kaznijo' za uvoz ruske energije in orožja. Ta napoved je sledila le nekaj ur po tem, ko je Trump ukrajinskemu predsedniku Vladimirju Zelenskemu povedal, da ima le še 10-12 ur časa za rešitev miru. Indijska rupija je po Trumpovi grožnji glede trgovine z Rusijo že zdrsnila, kar kaže na negativen vpliv na indijsko gospodarstvo.

Evropska unija in Združene države Amerike sta zaradi visokih cen zemeljskega plina povečali proizvodnjo in porabo premoga. EU je edina entiteta, ki vztraja pri opuščanju premoga, medtem ko ZDA, ki prodajajo plin Evropejcem, menijo, da je plin predrag za lastno proizvodnjo. Vzporedno s tem, italijanski medij obtožuje ZDA, da krizo svojega imperija, ki je notranja in geopolitična, prelagajo na Evropo.

V Slatini je izbruhnil škandal zaradi dveh klimatskih naprav, nameščenih na Direkciji za upravljanje cest in javne razsvetljave, ki sta skupaj stali 80.000 lei (približno 16.000 evrov). Župan Slatine obtožuje kolegico iz stranke za domnevno "debelo" kupčijo in sumi povezave s stranko PNL. Zadeva je sprožila javno razpravo in obtožbe o korupciji.

Ruski energetski minister Sergej Civilev je izrazil željo Rusije po izkoriščanju urana v Nigru, ki je pomemben vir tega radioaktivnega materiala. Niger, ki mu vlada vojaška hunta, naklonjena Kremlju od državnega udara leta 2023, se je po prevzemu oblasti obrnil na Rusijo, ki ima največji arzenal atomskega orožja.

Ameriški predsednik Donald Trump je začel pogajanja o trgovinskem sporazumu s Kitajsko. Medtem so ZDA vetuile obisk tajvanskega predsednika v New Yorku.

Mednarodni denarni sklad (FMI) je optimistično izboljšal svoje napovedi glede rasti svetovnega gospodarstva za leti 2025 in 2026. Namesto prvotnih 2,8 % rasti v letu 2025 zdaj napovedujejo 3-odstotno rast, kar je še vedno manj kot 3,3-odstotna rast v letu 2024. Kljub temu izboljšanju FMI svari pred morebitnimi tveganji, kot so inflacija, ki ostaja globalni problem, in morebitna ponovna uvedba visokih carin, še posebej tistih, ki jih predlaga Donald Trump. Visoke carine bi lahko negativno vplivale na potrošnike in s tem na gospodarsko rast.

Romunski minister za razvoj, Cseke Attila, je sporočil, da program "Anghel Saligny" nima več finančnih sredstev za nove projekte. Opozoril je, da bi bilo nadaljevanje programa brez proračemske pokritosti nepošteno do podjetnikov in županov. Kot možno rešitev je predlagal prerazporeditev sredstev iz drugih ministrstev.

Rusija namerava eksploatirati uran in razvijati civilno jedrsko energijo v Nigru, je napovedal ruski minister za energetiko Sergej Civiljov med uradnim obiskom v Niameju. Niger, ki ga po državnem udaru vodi vojaška hunta, je postal ključna točka ruskih energetskih interesov v Afriki.

Evropska komisija je sporočila, da trgovinski sporazum z Združenimi državami Amerike, dogovorjen 27. julija 2025 med predsednico Komisije Ursulo von der Leyen in predsednikom ZDA Donaldom J. Trumpom, trenutno ni pravno zavezujoč. Pojasnilo prihaja po kritikah s strani Nemčije in Francije, ki so izrazile pomisleke glede zavezujoče narave dogovora. Komisija poudarja, da sporazum kljub temu spoštuje glavne ekonomske interese Evropske unije, pogajanja pa se nadaljujejo.

Nedavno sklenjeni trgovinski sporazum med EU in ZDA je povzročil zmedo in nesoglasja med Brusljem in Washingtonom glede njegove vsebine. Kljub temu, da je bil dogovor predstavljen kot kompromis za preprečitev povišanja carin, ni enotnega mnenja o tem, kaj je bilo dogovorjeno. Pogojuje 15-odstotne carine, kar za evropske izvoznike ni idealno. Nekateri analitiki menijo, da gre za strateško kapitulacijo EU, medtem ko drugi poudarjajo, da gre za armistice.

Romunski tožilci DNA preiskujejo obsežen primer davčne utaje in pranja denarja v Piteștiju, v katerega so vpleteni poslovneži in podjetja. Od leta 2022 naj bi ustvarili fiktiven sistem za neupravičena povračila DDV v višini več kot 46 milijonov lejev. Vpleteni so ustvarili prefinjeno shemo za nezakonito pridobivanje sredstev, nekateri posamezniki pa so celo dvignili skoraj 2 milijona lejev v gotovini z bankomatov.

Od 1. avgusta bodo imetniki zasebnih pokojnin v Romuniji, ki prejemajo več kot 3.000 lejev, obvezno plačevali 10-odstotni prispevek za zdravstveno zavarovanje. Strokovnjaki to označujejo kot dvojno obdavčitev, saj so sredstva že bila obdavčena. Ukrep bo prizadel skoraj devet milijonov Romunov in je sprožil kritike, tudi znotraj vladajoče liberalne stranke, ki ga obsoja kot pohlepen poseg v prihranke državljanov. Izračuni kažejo, da bo posameznik, ki je privarčeval 28.000 lejev, zaradi tega ukrepa ostal brez znatnega dela svojih sredstev.

Romunski premier Ilie Bolojan je napovedal, da se bo proces borzne kotacije nekaterih državnih podjetij začel letos. Javne podrobnosti o tem procesu bodo predvidoma objavljene v prvi avgustovski teden.

Romunski poslovnež Viorel Cataramă je v oddaji "Ai aflat, cu Ionuț Cristache" razkril, da so podkupnine v poslih z romunsko državo ogromne. Poudaril je, da so ti posli izjemno donosni, saj se lahko tudi do 50 % zaslužka prenese v offshore podjetja kot podkupnina. Cataramă je med drugim navedel, da je država globoko koruptivna.

Romunska vlada je 29. julija na posvetovanjih o reformi lokalne uprave napovedala zmanjšanje števila zaposlenih v javni upravi, uvedbo enotne plačne lestvice in nova pravila za obdavčitev premoženja. Premier Ilie Bolojan je poudaril, da romunska država ne more več vzdrževati sedanjih stroškov, zato so nujne obsežne reforme, vključno z zmanjšanjem števila zaposlenih v občinah in okrožnih svetih ter omejitvijo števila lokalnih policistov. Cilj ukrepov je zmanjšanje javne porabe in finančna stabilizacija države.

Romunija in Bolgarija sta med devetimi državami članicami EU, ki so izrazile interes za pridobitev posojil iz instrumenta 'Akcija za varnost za Evropo' (SAFE), vrednega 150 milijard evrov. Romunija je napovedala, da bo Evropski komisiji poslala predloge za program SAFE, ki vključujejo pristanišče Constanța in dve avtocesti. Bolgarija je prav tako uradno zaprosila za posojila iz istega sklada, namenjenega krepitvi evropske varnosti.