APDEJT.si

Delna zaustavitev ameriške vlade se je približala koncu, saj je senat sprejel prve korake k dogovoru o financiranju. Predsednik Trump je izrazil prepričanje, da je dogovor blizu, vendar morata dogovor potrditi še predstavniški dom in predsednik Trump.

Senat ima dovolj glasov demokratov za ponovno odprtje vlade po 40-dnevni zaustavitvi. Skupina sredinskih demokratov je privolila v podporo dogovoru.

Na avtocesti A1 v okrožju Giurgiu v Romuniji se je v ponedeljek zjutraj tovornjak, ki je prevažal pakete, zaletel v osebno vozilo in se prevrnil nanj. V nesreči sta bili lažje poškodovani dve osebi. Zaradi nesreče so bili paketi raztreseni po avtocesti.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je dopolnila svoj predlog za naslednji dolgoročni proračun EU kot odgovor na grožnje z blokado iz Evropskega parlamenta. Pokazala je pripravljenost na kompromise na več področjih, potem ko so poslanci Evropskega parlamenta ostro kritizirali predlog proračuna.

Ukrajinski minister za pravosodje Herman Galuščenko je bil dodan v bazo podatkov spletne strani 'Mirotvorec' zaradi obtožb o 'spodkopavanju' energetskega sektorja. Na seznam so dodali tudi Timurja Mindicha, solastnika studija 'Kvartal 95'.

Zaradi proračunskega spora v ZDA je bila zaustavljena prodaja orožja državam članicam NATA v vrednosti več kot pet milijard dolarjev. To vpliva tudi na dobavo vojaške opreme Ukrajini, vključno z raketami AMRAAM in sistemi HIMARS, poroča Axios.

Madžarski premier Viktor Orban je sporočil, da je z nekdanjim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom podpisal dogovor o "finančnem ščitu", ki naj bi Madžarski omogočil skoraj neomejen dostop do ameriških sredstev. Ta sredstva naj bi nadomestila morebitne zadržke Evropske unije. Orban trdi, da bo ta finančni ščit okrepil Madžarsko.

Donald Trump je ponovno predlagal izplačilo 2.000 dolarjev ameriškim državljanom iz prihodkov od carin, s čimer naj bi reševal naraščajoče težave z dostopnostjo. Medtem so poročila razkrila, da je Trump v preteklem tednu večkrat lagal o inflaciji, vključno s cenami hrane, plina in zdravil.

Zaradi nadaljevanja zaustavitve ameriške vlade so ZDA začasno ustavile dobavo orožja svojim zaveznikom v Natu, ki bi ga nato posredovali Ukrajini. Med zadržanimi pošiljkami so tudi rakete AMRAAM.

Češka energetska družba ČEZ bo s pričetkom prihodnjega leta znižala cene elektrike za 240 kron na megavatno uro (MWh) in plina za 70 kron na MWh za 1,6 milijona svojih strank. Znižanje cen bo avtomatično veljalo za vse pogodbe za nedoločen čas. Podobne poteze napovedujejo tudi drugi dobavitelji, kot sta E.ON in Pražská energetika.

Ukrajina si prizadeva obnoviti električno energijo in ogrevanje po obsežnih ruskih napadih, ki so poškodovali energetsko infrastrukturo in povzročili množične izpade električne energije. Rusija že več tednov cilja na ukrajinske elektrarne in plinske naprave, kar povečuje strah pred novo težko zimo za civiliste. Napadi z droni in raketami so zahtevali najmanj štiri življenja v Dnipru in Harkivu. Ukrajinska prizadevanja so osredotočena na obnovo osnovnih storitev po ruskih napadih, katerih obseg je bil od začetka konflikta le redko dosežen.

Madžarski premier Viktor Orbán je po srečanju z Donaldom Trumpom v Washingtonu sporočil, da so Združene države Madžarski odobrile "neomejeno" izjemo za dobavo ruskih energentov preko plinovodov "TurkStream" in "Druzhba". Trump naj bi Orbánu obljubil začasno izjemo od ameriških sankcij proti ruskim energetskim podjetjem za uvoz plina in nafte. Orbán je tudi napovedal odpravo ameriških sankcij glede ruskega nafte in jedrskega projekta Paks II. Budimpešta in Washington sta sklenila še vrsto drugih sporazumov.

Romunija in Bolgarija si prizadevata preprečiti zaprtje rafinerij Lukoil, preden začnejo veljati ameriške sankcije proti ruskim lastnikom. Washingtonova odločitev o sankcioniranju podjetij Lukoil in Rosneft je povzročila težave v več evropskih državah, ki želijo preprečiti prekinitev dobave goriva. Romunija razmišlja o zahtevi za preložitev sankcij.

Po tem, ko je Madžarska pridobila izjemo od ameriških sankcij za nakup ruske nafte, je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski izjavil, da bo Ukrajina poskušala zagotoviti, da ruska nafta ne bo dosegla Evrope. Zelenski je tudi izrazil mnenje, da želi Viktor Orban pripeljati Donalda Trumpa nazaj.

Romunsko ustavno sodišče (CCR) je razveljavilo vladni zakon o reformi posebnih pokojnin sodnikov, ker vlada pred sprejetjem ni pridobila mnenja Višjega sodnega sveta (CSM). CCR meni, da je vlada s tem kršila neodvisnost sodstva in da reforma ni nujna, pokojnine pa morajo biti blizu zadnji plači. Štirje sodniki CCR menijo, da je za to odgovoren CSM, ne pa vlada. Zaradi te odločitve Romunija lahko izgubi sredstva iz načrta za okrevanje.

Zaradi paralize ameriške vlade in posledičnega pomanjkanja kontrolorjev zračnega prometa so v petek v ZDA odpovedali več kot 800 letov. Izvršna oblast napoveduje nadaljnje zmanjšanje obsega letalskega prometa v naslednjih dneh, med 4 in 10 odstotki.

Iranski predsednik je opozoril, da Teheranu grozi evakuacija zaradi pomanjkanja vode, če kmalu ne bo deževalo. Glavno mesto se sooča z vodno in energetsko krizo brez primere, saj se zalogovniki, ki oskrbujejo mesto, spuščajo na zgodovinsko nizke ravni, kar ogroža oskrbo s pitno vodo in proizvodnjo električne energije.

Ameriški predsednik Donald Trump je med srečanjem z madžarskim premierjem Viktorjem Orbánom izrazil odprtost za morebitne izjeme pri ameriških sankcijah proti ruskim energetskim podjetjem za Madžarsko. Trump je poudaril, da razmišlja o izvzetju Madžarske iz sankcij proti ruskim naftnim družbam in izjavil, da ne pozna Orbánovega protikandidata ter da podpira Orbána na volitvah. Poleg tega je Trump dejal, da želi z Orbánom razpravljati o morebitnem srečanju z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Potrdil je tudi, da ameriške enote ostajajo v Romuniji, vendar se spreminja njihova rotacija.

Donald Trump je med srečanjem z Viktorjem Orbánom nakazal možnost izjem za Madžarsko glede sankcij na rusko nafto, glede na njeno energetsko odvisnost od Rusije. Trump je Orbána označil za "velikega voditelja". Pogovarjala sta se tudi o vprašanju ruske nafte in plina.

Strokovnjaki za energetiko so razkrili, da je podjetje Tinmar, eden največjih dobaviteljev energije v Romuniji, domnevno nezakonito dvignilo cene električne energije za štirikrat v času, ko je država izvajala shemo zamrznitve in nadomestil cen. Podjetje naj bi s tem pridobivalo sredstva iz državnega proračuna.