APDEJT.si

Poslanec stranke AUR, Dan Tanasă, je ostro kritiziral podpredsednika vlade Dragoša Anastasiuja, ker naj bi ta priznal podkupovanje davčne uprave (ANAF) za rešitev svoje firme. Tanasă je izrazil dvom o legitimnosti Anastasiujevih odločitev glede usode podjetij in državljanov, pri čemer je dogajanje označil za "kakšno norčevanje". Izpostavil je, da so "neodvisni strokovnjaki", kot je Anastasiu, zdaj odgovorni za odločitve o rezanju pokojnin in dvigovanju DDV, kar naj bi kazalo na slabost "reformirane" Romunije.

Podpredsednik vlade Dragoš Anastasiu je priznal, da je vedel za podkupovanje inšpektorice ANAF, ki je trajalo osem let, in da je s tem soglašal zaradi "resnih finančnih težav" podjetja. Anastasiu je sicer v petek trdil, da je deloval "pravilno in v duhu zakona". Javnost komentira njegov primer, v katerem je bila zaposlena ANAF že pravnomočno obsojena za prejem podkupnine v višini 150.000 evrov, medtem ko Anastasiu in njegovi sodelavci niso bili obtoženi zaradi priznanja krivde.

Podpredsednik vlade Dragoš Anastasiu naj bi priznal, da je osem let plačeval podkupnino nekdanji inšpektorici ANAF Angeli Burlacu kot "obliko zaščite" za eno svojih podjetij. Vlada je Anastasiuja branila z izjavo, da zadeva nima zveze z njegovo funkcijo podpredsednika vlade, saj ni bil obtožen ali obsojen. Anastasiu je na Facebooku pojasnil, da je bil v zadevi le pričala in da ni bil kazensko pravnomočno obsojen. Vodja stranke AUR George Simion je zahteval Anastasiujevo takojšnjo odstop zaradi obtožb o podkupovanju. Anastasiu je bil v preteklosti vpleten še v druge sporne zadeve, vključno z globami s strani Sveta za konkurenco in kontroverznimi izjavami.

Ruska agencija za konkurenco (FAS) je sprožila preiskavo proti energetskemu velikanu Gazprom zaradi domnevnega zmanjšanja prodaje naftnih derivatov. FAS navaja, da je Gazprom bistveno zmanjšal prodajo bencina na ruski borzi, kar je privedlo do te preiskave.

Francoski energetski velikan Vinci Energies, ki je globalni igralec na področju energetskih in informacijskih storitev, je sklenil sporazum o prevzemu romunske skupine EnergoBit, vodilnega ponudnika rešitev na področju energetske infrastrukture v Romuniji. Posel, ki še čaka na odobritev pristojnih organov, je del širše strategije Vinci Energies za krepitev svoje prisotnosti v Srednji in Vzhodni Evropi. EnergoBit, ustanovljen leta 1990 s sedežem v Cluju, je leta 2024 ustvaril 100 milijonov evrov konsolidiranih prihodkov in zaposloval 825 ljudi. Ustanovitelja podjetja sta Stefan Gadola in Pál Péter.

Nekdanja ekonomska direktorica državnega podjetja je bila aretirana zaradi obtožb o poneverbi več kot 900.000 evrov. Denar naj bi porabila za spletne športne stave, pri čemer je v treh mesecih in pol izvedla 18 bančnih nakazil. Kot mati dveh otrok obtožuje svojo odvisnost od iger na srečo.

Predsednik Romunije, Nicușor Dan, je bil na dvodnevnem uradnem obisku v Salzburgu v Avstriji, na povabilo avstrijskega zveznega predsednika Alexandra Van der Bellna. Med obiskom se je predsednik Dan srečal z avstrijskimi uradniki, vključno z zveznim kanclerjem Christianom Stockerjem, ter se udeležil Summitа Salzburg 2025. Glavna tema pogovorov je bilo gospodarstvo in krepitev naložb ter dvostransko sodelovanje. Predsednik Dan je tudi nagovoril poslovneže na omenjenem summitu.

Vlada pod vodstvom premierja Bolojana je odobrila spremembe zakonodaje, ki trgovcem nalaga visoke denarne kazni, do 25.000 levov, če po nakupu ne zamenjajo izdelkov z napako. Te kazni bodo veljale za trgovce, ki ne zamenjajo blaga, če se neustreznost blaga ugotovi kmalu po dobavi, natančneje v največ 30 koledarskih dneh. Globa se giblje med 5.000 in 25.000 levi.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen se je srečala z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom na Škotskem, da bi poskušala dokončati trgovinski sporazum med EU in ZDA. Oba sta potrdila dober telefonski pogovor pred srečanjem, ki naj bi pomenilo napredek pri čezatlantskih trgovinskih odnosih.

Nekdanja ekonomska direktorica v starosti 39 let je bila priprta zaradi suma oškodovanja podjetja države za več kot 900.000 evrov. Osumljena je, da je omenjeni znesek odtujila iz sredstev, ki jih je upravljala, in ga porabila za spletne športne stave. Posledica tega je njena močna zasvojenost z igrami na srečo.

Minister za gospodarstvo Radu Miruță je ostro kritiziral sistem selekcije direktorjev v podjetjih v državni lasti, ki prejemajo visoke plače. Poudaril je, da le dve firmi s skupno tremi zaposlenimi izvajata ta proces, kar je označil za "genij zla". Po njegovem mnenju ti selekcijski procesi pogosto pripeljejo do postavitve posameznikov, ki ustrezajo političnim interesom, namesto strokovnih kriterijev. Miruță je izrazil dvom o transparentnosti in objektivnosti te prakse, ki jo je primerjal z "izvlekom prave osebe iz klobuka" za politično sestavljanko.

TikTok se sooča z možnostjo zaustavitve poslovanja v Združenih državah Amerike, če kitajske oblasti ne bodo odobrile prodaje aplikacije. Sekretar ameriškega ministrstva za trgovino, Howard Lutnick, je potrdil, da bo podjetje moralo prekiniti svoje operacije v ZDA, če ne bo dosežen dogovor o prodaji. Ta izjava sledi nadaljevanju prizadevanj ameriške administracije, da bi omejila vpliv kitajskih tehnoloških podjetij. Prihodnost platforme je tako odvisna od odločitve Pekinga, ki mora odobriti morebitni prodajni sporazum.

Minister za gospodarstvo Radu Miruță je opozoril, da se strop rudnika soli Praid lahko kadarkoli podre, kar bi lahko povzročilo nastanek jezera slane vode in s tem ekološko katastrofo. Kot je dejal minister, je rudnik v takšnem stanju, da je "kot lonec, poln vode". Nevarnost predstavlja prelivanje slane vode, kar bi lahko resno ogrozilo okolje. Po mnenju ministra naj rudnika ne bo mogoče rešiti.

Voditelji Evropske unije in Kitajske so se med nedavnim vrhom v Pekingu dogovorili o vzpostavitvi novega mehanizma za reševanje morebitnih težav pri izvozu, s poudarkom na redkih zemeljskih elementih. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da je dogovor o nadgrajenem izvoznem mehanizmu novost. EU pa medtem razmišlja tudi o omejitvi kitajskega uvoza zaradi naraščajočega trgovinskega primanjkljaja. Odnosi med EU in Kitajsko so bili označeni kot na "prekretnici" zaradi napetosti glede trgovinskih neravnovesij in drugih vprašanj, kar nakazuje na zahtevno obdobje v diplomatskih in gospodarskih odnosih med obema blokoma.

Prizivno sodišče v Bukarešti je zavrnilo trditve bivše sodnice Camelie Bogdan, ki je podjetje Crescent Commercial & Maritime (Cyprus) Limited povezovala s komunistično Securitate. Sodna odločitev je padla v civilnem postopku, v katerem je podjetje zahtevalo ugotovitev nezakonitosti Bogdaninih izjav. Tako naj bi po 35 letih končno bila razrešena povezava med podjetjem Crescent in zloglasno obveščevalno službo preteklega režima.

Ministrica za okolje Diana Buzoianu je za Digi24.ro pojasnila trenutno stanje programov Rabla in Zelena hiša. Medtem ko bi se program Rabla za fizične osebe lahko začel že septembra, je glede programa za pravne osebe (UAT-je) še negotovost. Obstajajo tudi razprave o premestitvi programa Zelena hiša pod okrilje Ministrstva za evropska sredstva, saj bi se ta lahko financiral iz PNRR in RePower EU, ki imata podobne cilje. Program Rabla bi lahko stekel takoj po sprejetju drugega paketa fiskalnih ukrepov.

Banka Centralna Evrope (BCE) je obrestno mero ključno obrestno mero območja evra ohranila na ravni 2 %. Ta odločitev je skladna z napovedmi analitikov in odraža željo po jasnejši sliki glede prihodnjih trgovinskih odnosov med Evropo in ZDA. Predsednica BCE, Christine Lagarde, je sporočila, da je ohranitev obrestnih mer nespremenjenih posledica znatne gospodarske negotovosti, ki jo povzročajo trgovinske napetosti, pri čemer se EU mudi doseči trgovinski sporazum z ZDA do konca meseca.

Senator PSD Daniel Cătălin Zamfir je ostro kritiziral skupino svetovalcev, ki jo je napovedal podpredsednik vlade Dragoș Anastasiu za reformo javnih podjetij. Vlada je sicer odobrila ustanovitev delovne skupine, ki jo bo vodil Anastasiu in katere cilj je zmanjšanje števila članov nadzornih svetov, njihovih nadomestil in odvečnega kadra v javnih podjetjih, kar predstavlja ključen cilj vladnega programa.

Vlada Romunije je na seji 24. julija 2025 sprejela dva predloga zakonov, ki urejata izvrševanje proračuna za leto 2024. Osredotočeni so na proračunski primanjkljaj v višini 157 milijard RON in javni dolg, ki presega 1.129 milijard RON. Poleg tega je bil potrjen tudi sklep o končnih računih proračuna za leto 2024, ki ga bo posredoval v dokončno potrditev parlamentu. Država je leto 2024 zaključila s primanjkljajem, ki znaša več kot 30 milijard evrov, kar je 2,3 milijarde evrov manj od prvotno načrtovanega.

Indijsko podjetje je decembra lani v Rusijo izvozilo vojaško uporaben eksploziv v vrednosti 1,4 milijona dolarjev, kot kažejo carinski podatki, ki jih je pridobila agencija Reuters. Dobava se je zgodila kljub grožnjam ZDA s sankcijami, ki bi prizadele kakršnokoli sodelovanje v tem kontekstu.