APDEJT.si

Finska družba Teboil, ki je v lasti ruskega naftnega giganta Lukoil, je sporočila, da se pripravlja na zaprtje vseh svojih bencinskih servisov na Finskem. Razlog za zaprtje so nove ameriške sankcije, ki vplivajo na rusko naftno industrijo in povzročajo pomanjkanje goriva.

V industrijski coni v Ezeizi, južno od argentinske prestolnice Buenos Aires, je v petek odjeknila močna eksplozija. Po podatkih oblasti je bilo ranjenih najmanj 22 ljudi, izbruhnil pa je tudi velik požar, ki je zajel več tovarn. Nad mestom se dviga gost dim.

V kraju Carlos Spegazzini v občini Ezeiza v Argentini je v petek prišlo do eksplozije v kemični tovarni, ki je povzročila močan požar. Direktor argentinske Zvezne agencije za nujne primere, Santiago Hardie, je za CNN povedal, da je do eksplozije prišlo v kemični tovarni. Po poročilih naj bi bilo okoli 20 ljudi ranjenih.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je zahteval odstop ministra za energetiko Svetlane Grinčuk in nekdanjega ministra za pravosodje Germana Galuščenka zaradi suma korupcije. Svetlana Grinčuk je nato podala odstopno izjavo. Odkrito je bilo, da je Grinčuk večkrat prenočevala pri Galuščenku. Poleg tega se je turški zunanji minister Hakan Fidan v Ankari sestal s sekretarjem Sveta za nacionalno varnost in obrambo Ukrajine Rustemom Umerovim.

Romunski minister za energetiko je izjavil, da ne bo zahteval podaljšanja roka za ameriške sankcije proti Lukoilu. Napovedal je, da bo Romunija prevzela nadzor nad rafinerijo Petrotel v Ploeštiju, da bi zagotovila stabilnost energetskega sistema, izvajanje mednarodnih sankcij in zaščito delovnih mest.

Guverner Kalifornije Gavin Newsom je na podnebni konferenci COP30 ostro kritiziral Donalda Trumpa, ga označil za 'tirana' in pozval svet, naj se ne pusti ustrahovati. Izrazil je prepričanje, da bi demokratski predsednik ZDA brez oklevanja ponovno vključil državo v Pariški podnebni sporazum. Poudaril je, da se Kalifornija kljub Trumpovemu izstopu iz sporazuma še naprej bori za varstvo podnebja.

Bolgarske oblasti izvajajo inšpekcije in uvajajo varnostne ukrepe v rafineriji nafte v Burgasu, ki je v lasti ruskega proizvajalca Lukoil, da bi zaščitile kritično infrastrukturo. Premier Rosen Jelyazkov je v ponedeljek sporočil, da se vlada pripravlja prevzeti nadzor nad lokacijo. Prejšnji teden je Bolgarija sprejela spremembe zakonodaje, ki ji to omogočajo.

Velika Britanija je na zahtevo Belgije poslala strokovnjake in opremo, da bi ji pomagala v boju proti motnjam, ki jih povzročajo droni v bližini letališč. Vodja britanske vojske, Sir Richard Knighton, je dejal, da je Belgija zaprosila za pomoč v obliki britanskega osebja in opreme.

Ameriški predsednik Donald Trump je med srečanjem z madžarskim premierjem Viktorjem Orbánom izrazil odprtost za morebitne izjeme pri ameriških sankcijah proti ruskim energetskim podjetjem za Madžarsko. Trump je poudaril, da razmišlja o izvzetju Madžarske iz sankcij proti ruskim naftnim družbam in izjavil, da ne pozna Orbánovega protikandidata ter da podpira Orbána na volitvah. Poleg tega je Trump dejal, da želi z Orbánom razpravljati o morebitnem srečanju z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Potrdil je tudi, da ameriške enote ostajajo v Romuniji, vendar se spreminja njihova rotacija.

Ruski napad na regijo Dnipropetrovsk je povzročil prekinitev oskrbe z električno energijo v osmih rudnikih premoga, zaradi česar je bilo pod zemljo ujetih 2595 rudarjev. Reševalne ekipe so organizirale evakuacijo, po prvih podatkih pa ni žrtev ali poškodovanih.

Evropska komisija želi skrajšati čas potovanja z vlakom med evropskimi metropolami do leta 2040. Načrt vključuje hitre železniške povezave, ki bi omogočale hitrosti 200 km/h ali več. Na primer, potovanje med Berlinom in Köbenhavnom naj bi trajalo štiri ure namesto sedem.

Po strmoglavljenju tovornega letala UPS kmalu po vzletu z mednarodnega letališča Louisville Muhammad Ali v Kentuckyju je umrlo najmanj sedem ljudi, enajst pa je bilo ranjenih. Po strmoglavljenju je izbruhnil velik požar.

Pojavili so se posnetki, ki prikazujejo plamen na levem krilu letala in sled dima. Louisville, kjer ima UPS močne vezi, je pretresla eksplozija. Letališče v Louisvilleu je ponovno začelo delovati v sredo zjutraj.

V ameriški zvezni državi Kentucky je strmoglavilo tovorno letalo, pri čemer so po navedbah oblasti umrle najmanj tri osebe. Guverner Kentuckyja, Andy Beshear, je dejal, da bi se lahko število žrtev še povečalo. Poročajo tudi o najmanj enajstih poškodovanih, nekateri med njimi so huje ranjeni.

Po strmoglavljenju tovornega letala družbe UPS kmalu po vzletu z mednarodnega letališča Louisville Muhammad Ali v Kentuckyju, je število smrtnih žrtev naraslo na najmanj sedem. Po poročanju lokalnih medijev je bilo poleg umrlih ranjenih enajst ljudi, dva delavca pa sta pogrešana. Letalo je nosilo več deset tisoč litrov goriva in ob strmoglavljenju v bližnja podjetja eksplodiralo.

Madžarski premier Viktor Orban je izjavil, da bi vstop Ukrajine v Evropsko unijo povzročil 'vojno v Evropi' in predlagal, da se namesto polnopravnega članstva z Ukrajino vzpostavi partnerski odnos. Madžarska ne bo podprla pospešenega vstopa Ukrajine v EU pod trenutno vlado. Orban je tudi omenil, da je Madžarska Ukrajini namenila 200 milijonov evrov humanitarne pomoči in sprejela ukrajinske begunce, vključno z okoli deset tisoč otroki.

Predsednik Evropskega sveta António Costa je izjavil, da bi lahko bila Črna gora naslednja država, ki se bo pridružila Evropski uniji. Poudaril je, da je širitev EU nujna in potrebna, saj je Črna gora po njegovem mnenju dosegla največji napredek med državami Zahodnega Balkana.

Volodimir Zelenski je ponovil, da Ukrajina zavrača vsakršno idejo o poskusnem obdobju za članstvo v EU in zahteva polnopravno članstvo. Viktor Orban pa je ponovno izrazil nasprotovanje članstvu Ukrajine v Evropski uniji in kritiziral Zelenskega zaradi finančne pomoči EU, ki vključuje tudi madžarski denar.

Vodja diplomatske službe EU, Kaja Kallas, je izjavila, da bi lahko do leta 2030 v Evropsko unijo vstopile nove države, med njimi Albanija, Moldavija, Ukrajina in Črna gora.

V Romuniji, ob vznožju gore Fagaras, se nahaja velika kemična tovarna, ustanovljena leta 1938 kot del orožarskega giganta Rheinmetall za proizvodnjo smodnika za nacistično Nemčijo. Danes je tovarna v slabem stanju in ne deluje, vendar ima nemško orožarsko podjetje Rheinmetall načrte za njeno ponovno oživitev v sklopu širšega evropskega načrta za ponovno oborožitev.