APDEJT.si

Nekdanji brazilski predsednik Jair Bolsonaro je bil obsojen na 27 let in tri mesece zapora zaradi poskusa državnega udara po izgubljenih volitvah proti Luli da Silvi leta 2022. Brazilsko vrhovno sodišče je odločilo, da je Bolsonaro kriv organiziranja kriminalne združbe in poskusa nasilne ukinitve demokratične pravne države. Obsodba je sprožila različne odzive v Braziliji, od veselja med Bolsonarovimi nasprotniki do ogorčenja med njegovimi podporniki.

Brazilsko vrhovno sodišče je obsodilo nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara na več kot 27 let zapora zaradi poskusa državnega udara. Bolsonaro je postal prvi nekdanji predsednik države, ki je bil obsojen zaradi poskusa strmoglavljenja vlade. Obsodba je sprožila različne odzive, od veselja med nasprotniki do nezadovoljstva in fantazij o ameriški intervenciji med njegovimi podporniki. Kljub obsodbi ostaja vprašanje, ali bo Bolsonaro dejansko moral v zapor.

Protesti v Peruju, ki so se začeli pred mesecem dni zaradi pokojnin in plač mladih, so se razširili na širša vprašanja, kot sta kriminal in korupcija. Predsednik Jerí se je odzval na pritisk in dejal, da je njegova odgovornost ohranjati stabilnost države. Njegova vlada se sooča s poskusom nezaupnice le nekaj dni po prevzemu položaja.

Preiskava množičnega napada z nožem na vlaku v Cambridgeshireu je razkrila morebitno povezavo s tremi predhodnimi incidenti z nožem, vključno z napadom na 14-letnega fanta in dvema poročiloma o moškem z nožem v brivnici v Peterboroughu. Policija se je zaradi napada obrnila na nadzorni organ za pritožbe zoper policijo. Policija je pohvalila "junaška" dejanja zaposlenega na vlaku in strojevodje, ki so rešila mnoga življenja.

Erin Patterson, znana kot "morilka z gobami", je uradno vložila pritožbo na obsodbo za trojni umor. Pattersonova prestaja dosmrtno zaporno kazen z minimalno dobo 33 let zapora.

V Cuneu v Italiji poteka preiskava o domnevnih zlorabah v socialnem zadrugi "Per Mano", ki skrbi za invalide. Aretirali so direktorico in koordinatorko, 21 oseb pa je osumljenih zlorabe, nasilja in nezakonitega pridržanja. Preiskava vključuje tudi domnevno goljufijo v višini 1,4 milijona evrov. Zaplenili so strukturi "Con Noi" in "Stella Alpina".

V Salvadorju je sodišče obsodilo nekdanjega župana San Salvadorja, Ernesta Muyshondta, ter nekdanja ministra Benita Laro in Arístidesa Valencio zaradi pogajanj s tolpami v letih 2014 in 2015. Muyshondt je bil obsojen na 18 let zapora, Lara in Valencia pa na 28 let. Obsojeni so bili zaradi srečanj z voditelji tolp in dogovarjanja o glasovih na predsedniških volitvah leta 2014 ter zakonodajnih in občinskih volitvah leta 2015. Poleg omenjenih so bili obsojeni tudi civilisti, ki so sodelovali pri teh dejanjih.

Brazilsko vrhovno sodišče je obsodilo nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara na 27 let in tri mesece zapora zaradi načrtovanja državnega udara po porazu na volitvah leta 2022. Obsodba je sprožila diplomatsko krizo z Združenimi državami in ponovno odprla politične delitve. Washington naj bi obsodbo kritiziral in napovedal povračilne ukrepe.

Ryan Routh, 59-letnik, je bil spoznan za krivega poskusa atentata na Donalda Trumpa na igrišču za golf na Floridi. Po razglasitvi sodbe se je Routh v sodni dvorani poskušal zabosti v vrat s pisalom. Sojenje je potekalo burno, Routh pa se je branil sam, kar je večkrat povzročilo opozorila sodnika. Tožilstvo je trdilo, da je Routh umor načrtoval več tednov.

Premier Orbán Viktor je potrdil, da so se priprave na mirovni vrh v Budimpešti začele in da je Madžarska nanj pripravljena. Orbán je o pripravah na vrh govoril tudi v telefonskem pogovoru s predsednikom Putinom. Mirovni vrh v Budimpešti naj bi bil potrditev mirovne politike Viktorja Orbána.

Nekdanji generalni tožilec Salvadorja, Luis Antonio Martínez González, je bil obsojen na 10 let zapora zaradi procesne goljufije in opustitve preiskave v primeru Rais-Martínez. Sodišče v San Salvadorju je Martíneza spoznalo za krivega, ker je skupaj z odvetnikoma Julio Arriazo in Héctorjem Franciscom Grimaldijem ponarejal dokaze proti žrtvam. Martínez je bil odgovoren tudi za opustitev preiskav v primerih korupcije in organiziranega kriminala, ki so jih razkrili prisluhi.

Francoska policija je aretirala dva moška, osumljena sodelovanja v ropu osmih draguljev francoske krone, ki se je zgodil 18. oktobra v Louvru. Eden od osumljencev je bil aretiran, ko je poskušal zapustiti državo.

Donald Trump je potrdil, da Cia izvaja tajne operacije v Venezueli in razmišlja o kopenskih napadih na domnevne narkokartele. Kritike so se pojavile zaradi odobritve tajnih akcij brez soglasja kongresa, medtem ko so skupine za človekove pravice opozorile, da bi napadi lahko kršili mednarodno pravo. Operacije Cie proti narkokartelom v Venezueli postajajo vse bolj očitne.

V Los Angelesu so izbruhnili protesti, kjer so protestniki trčili s policijo in zažigali vozila, kar je Trumpa prisililo v napotitev marincev. Guverner Kalifornije Newsom je odgovoril s tožbo in izzivom. V Chicagu so potekali protesti, na katerih so se udeleženci upirali zveznim posegom in podpirali lokalnega župana Brandona Johnsona. Na Floridi so se na protestih za praznik dela zbrale številne delavske skupine.

Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je vložila obtožnico proti moškemu, ki jo je otipaval med sprehodom v bližini predsedniške palače. Incident je ponovno odprl razpravo o varnosti žensk v Mehiki.

Antonio Brown je bil izročen iz Dubaja v ZDA, kjer so ga aretirali zaradi obtožb poskusa umora, ki izvirajo iz streljanja po boksarskem dogodku v Miamiju. Policija je aretacijo potrdila v četrtek.

Nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja so obsodili zaradi kriminalne zarote v zvezi s prizadevanji njegovih pomočnikov, da bi pridobili sredstva za njegovo predsedniško kampanjo leta 2007 iz Libije v času vladavine Moamerja Gadafija. Obsojen je bil na pet let zapora.

Nicolas Sarkozy je v torek začel prestajati zaporno kazen v zaporu La Santé v Parizu. Pred zaporom in pred njegovo vilo Montmorency v 16. okrožju so se zbrali številni podporniki, ki so izražali svojo podporo in prepričanje v njegovo nedolžnost. Nekateri so njegovo obsodbo označili za "pravni udar". Sarkozy je postal prvi nekdanji francoski voditelj, ki je končal za rešetkami po drugi svetovni vojni.

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy naj bi v torek, 21. oktobra, začel prestajati petletno zaporno kazen v pariškem zaporu La Santé zaradi financiranja kampanje z libijskim denarjem. Pred aretacijo je Sarkozy izjavil, da se ne boji zapora in da bo držal glavo visoko.

Notranji minister Laurent Nuñez je potrdil, da je Nicolasu Sarkozyju, ki je zaprt v zaporu La Santé, zagotovljena posebna zaščita. Dva varnostna uslužbenca sta nameščena v sosednji celici in neprekinjeno spremljata nekdanjega predsednika zaradi groženj, ki jih prejema. Minister je pojasnil, da bo ta zaščita veljala, dokler bo ocenjena kot potrebna.