Sirske varnostne sile so v obmorskem mestu Latakija v torek uvedle začasno policijsko uro, ki bo trajala trinajst ur dnevno. Ukrep so oblasti sprejele po valu nasilnih incidentov in sektorskega nasilja, ki je zajelo četrti z večinsko alavitskim prebivalstvom. Poročila navajajo, da so bili v napadih tarče trgovine in vozila, ki so jih neznanci vandalizirali, razmere pa so terjale tudi smrtne žrtve. Latakija velja za trdnjavo alavitske manjšine, ki ji pripada tudi nekdanji predsednik Bašar al Asad. V povezavi z nemiri in dejavnostmi, povezanimi s prejšnjim režimom, so sirske oblasti aretirale 21 oseb. Po navedbah lokalnega poveljstva notranje varnosti se policijska ura začenja ob 17. uri po lokalnem času in je namenjena stabilizaciji varnostnih razmer v tem strateško pomembnem pristaniškem mestu. Gre za enega resnejših izbruhov nasilja v regiji po nedavnih političnih spremembah v državi, kjer se nove oblasti spopadajo z globokimi sektorskimi razkoli.

Indijski premier Narendra Modi je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi poročil o napadu na rezidenco ruskega predsednika Putina in poudaril pomen diplomatske rešitve spora med Rusijo in Ukrajino. Putin je v novoletnem nagovoru dejal, da Rusija verjame v zmago v Ukrajini in pozval Ruse k podpori vojakom. Ruski napadi z droni na Odeso so poškodovali stanovanjske zgradbe in električno omrežje, pri čemer je bilo ranjenih šest ljudi, vključno z otroki.

Ameriško ministrstvo za pravosodje (DOJ) je obtožilo Disney, da ni pravilno označil nekaterih svojih videoposnetkov na YouTubu kot "Narejeno za otroke".

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je ostro obsodil priznanje Somalilanda s strani Izraela, označil ga je za nezakonito dejanje in kršitev mednarodnega prava. Somalijski predsednik Hasan Šeik Mohamud se je strinjal z Erdoganom in potezo Izraela označil za 'nezakonito agresijo'.

Senegal in Kongo sta z prepričljivima zmagama opozorila na svoje ambicije na afriškem pokalu narodov. Tanzanija in Tunizija sta si zagotovili zadnji mesti v izločilnih bojih.

Rusija je pozvala ZDA, naj prenehajo zasledovati naftni tanker, ki je plul proti Venezueli in zdaj beži pred ameriško obalno stražo v Atlantskem oceanu. Posadka drugega tankerja, povezanega z Iranom, je tanker prebarvala z rusko zastavo, da bi se izognila zasegu s strani ZDA. Kljub ameriški blokadi pa kitajski tankerji plujejo proti venezuelskim vodam.

Po Trumpovi grožnji z novimi napadi, če bo Iran obnovil jedrske ali raketne programe, je Teheran zagrozil s hitrim in uničujočim odgovorom, ki bo presegel vso domišljijo, če bi prišlo do ameriške ali izraelske agresije. Netanjahu je po srečanju s Trumpom poudaril, da je Izrael najmočnejši na Bližnjem vzhodu in opozoril na ponovno izgradnjo iranskih raketnih in jedrskih zmogljivosti.

Sirija bo z novim letom 2026 uvedla novo valuto, s katero bo zmanjšala število ničel na bankovcih, s ciljem stabilizacije gospodarstva, ki ga je prizadela vojna. Guverner centralne banke, Abdulkader Husrieh, je objavil podrobnosti o izvajanju nove valute. Ta poteza je del širših gospodarskih reform po padcu dolgoletne diktature Bašarja al-Assada.

Arsenal je na domačem igrišču s 4:1 premagal Aston Villo v 19. krogu Premier League in utrdil svoje vodstvo na lestvici. Tekma je bila odigrana v sredo, 31. decembra, v zgodnjih jutranjih urah po srednjeevropskem času. Poraz je prekinil niz Aston Ville.

Tehnološki velikan Meta je kupil zagonsko podjetje Manus, ki se ukvarja z razvojem agentov umetne inteligence in ga je ustanovila skupina kitajskih strokovnjakov. Meta načrtuje vključitev tehnologije podjetja Manus v svoja orodja umetne inteligence, ki bi omogočala opravljanje kompleksnih nalog z minimalno interakcijo uporabnika. Predstavniki Mete so ob tem izpostavili, da bo avtonomni agent izboljšal življenja milijard ljudi po vsem svetu. Analitiki opozarjajo, da bi se posel lahko spopadal z resnimi regulativnimi ovirami zaradi zaostrenih odnosov na področju tehnologije med Washingtonom in Pekingom. Gre za redek prevzem v času močnega geopolitičnega rivalstva, kjer so podjetja s kitajskimi koreninami pod drobnogledom ameriških nadzornih organov. Nakup odraža strateško prizadevanje podjetja pod vodstvom Marka Zuckerberga za prevlado na področju avtonomnih sistemov, ki lahko neodvisno izvajajo zapletene procese.

Zvezna sodnica Angel Kelley iz Bostona je v torek ugodila nujni zahtevi štirih migrantov in neprofitne organizacije African Communities Together ter začasno preprečila administraciji predsednika Donalda Trumpa odpravo statusa začasne zaščite (TPS) za državljane Južnega Sudana. Odločitev sodnice preprečuje iztek zaščite, ki je bil načrtovan za 5. januar, in približno 200 posameznikom omogoča, da ostanejo v Združenih državah Amerike, dokler sodišče ne opravi celovite presoje primera. Tožniki so v pravnem postopku trdili, da je odločitev Ministrstva za domovinsko varnost (DHS) nezakonita, saj bi jih deportacija izpostavila nevarnostim v državi, ki se spopada s hudimi humanitarnimi krizami. Čeprav Trumpova administracija zagovarja stališče, da Južni Sudan ni več nevaren za tiste, ki bi se vrnili, je sodnica Kelleyjeva, ki jo je imenoval nekdanji predsednik Joe Biden, ocenila, da je nujna začasna ustavitev postopka za preprečitev nepopravljive škode migrantom pred končno razsodbo.

Ameriška vojska je sporočila, da je bilo v Siriji ta mesec ubitih ali ujetih skoraj 25 borcev Islamske države. Do tega je prišlo po zasedi, v kateri sta bila ubita dva ameriška vojaka in civilist.

Podpredsednik vlade in zunanji minister Pakistana Ishaq Dar je opravil telefonski pogovor s savdskim zunanjim ministrom princem Faisalom bin Farhanom. Sogovornika sta obravnavala aktualne regionalne razmere in zadnji diplomatski razvoj dogodkov, pri čemer sta izmenjala tudi novoletna voščila. Pogovor je sledil stopnjevanju napetosti med Savdsko Arabijo in Združenimi arabskimi emirati (ZAE) zaradi incidentov v Jemnu, kjer je savdska koalicija napadla tarče v pristanišču Mukalla. Pakistan je v pogovoru potrdil svojo zavezanost strateškemu partnerstvu s Savdsko Arabijo, s katero je septembra podpisal sporazum o medsebojni obrambi. Istočasno se je Dar pogovarjal tudi z uzbekistanskim zunanjim ministrom Bakhtiyorjem Saidovom. Strinjala sta se o krepitvi dvostranskih vezi in potrdila obisk uzbekistanskega predsednika v Pakistanu, ki je načrtovan za februar 2026. Pakistan v teh pogovorih nastopa kot pomemben regionalni akter, ki poskuša ohraniti stabilnost sredi zaostrenih odnosov med ključnimi zalivskimi državami, hkrati pa širi svoje gospodarsko in politično sodelovanje v Srednjo Azijo.

Ameriška vojska je izvedla nove napade na tri čolne v Karibskem morju, ki naj bi tihotapili droge. V napadih je bilo ubitih najmanj pet ljudi, trije v enem napadu, preživeli pa so zapustili plovila. Od septembra je ameriška vojska napadla že najmanj 30 plovil v Karibskem morju in vzhodnem Tihem oceanu.

V Somaliji so protesti proti izraelskemu priznanju Somalilanda dosegli največjo udeležbo od izraelske razglasitve. Predsednik Somalije se je v Turčiji sestal s predsednikom Erdoganom, ki je obsodil izraelsko priznanje. Protestniki so pozivali ljudi v Somaliji in Somalilandu, naj nasprotujejo priznanju.

Donald Trump je med srečanjem z Benjaminom Netanjahujem zagrozil Hamasu in Iranu ter Izraelu obljubil podporo. Izrael in ZDA sta se dogovorila, da bosta Hamasu dala dva meseca časa za razorožitev. Trump je pohvalil Izrael zaradi spoštovanja prekinitve ognja v Gazi in spodbudil Netanjahuja k prehodu v drugo fazo.

Jemenski predsedniški svet pod vodstvom Rašada al Alimija je v torek uradno preklical skupni obrambni sporazum z Združenimi arabskimi emirati (ZAE). Jemen je zahteval, da vse emiratske sile v roku 24 ur zapustijo državo, hkrati pa je razglasil 90-dnevno izredno stanje. Ukrep vključuje tudi 72-urno zaporo vseh pristanišč in mejnih prehodov, kar predstavlja drastično zaostritev odnosov med nekdanjima zaveznicama v jemenski državljanski vojni. Odločitev za prekinitev sodelovanja je sledila poročilom o emiratskih pošiljkah orožja Južnemu prehodnemu svetu (STC), ki si prizadeva za neodvisnost južnega dela Jemna. Osrednja jemenska vlada te poteze razume kot neposredno spodkopavanje svoje suverenosti in ozemeljske celovitosti. Zahteva po takojšnjem umiku sil ZAE pomeni pomemben premik v regionalni varnostni dinamiki, saj so bili Emirati ključni član koalicije, ki se je borila proti uporniškim Hutijem, vendar so hkrati podpirali separatistične težnje na jugu države.

New York Times je bil obtožen prikrivanja genocida v Gazi z opisovanjem izraelskih dejanj kot kazenskega pregona. Izraelske omejitve so paralizirale humanitarno pomoč v Gazi. Predsednica odbora za zdravje v Knesetu je ponovno predlagala izstop Izraela iz Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) zaradi domnevnega antisemitizma.

Iran je Združenim narodom poslal uradno protestno noto zaradi nedavnih groženj ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Rusija je izrazila resno zaskrbljenost zaradi izjav izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja o morebitnih novih vojaških udarih proti Iranu in posvarila pred zaostrovanjem napetosti.

Premirje med Tajsko in Kambodžo na spornem mejnem območju ostaja v veljavi, vendar je uradni Bangkok zaradi obtožb o kršitvah dogovora odložil načrtovano izpustitev 18 zajetih kambodških vojakov. Tajske oblasti so odločitev utemeljile s trditvami, da je Kambodža kršila pogoje premirja z uporabo brezpilotnih letalnikov, ki so preletavali obmejno območje. Čeprav so se neposredni spopadi, ki so v preteklih dneh zahtevali številna življenja, ustavili, ostajajo odnosi med državama močno zaostreni. Zastoj pri prenosu ujetnikov predstavlja nov izziv za diplomatska prizadevanja, ki sta jih v preteklem tednu spodbujali Malezija in Kitajska. Tajska stran vztraja, da bo izpustitev vojakov izvedla šele, ko bo prepričana v popolno spoštovanje vseh določil o prekinitvi ognja. Kambodža se na zadnje obtožbe o uporabi dronov še ni uradno odzvala, so pa v preteklosti že večkrat zavrnili tajske navedbe o kršitvah na terenu. Situacija na meji tako ostaja nepredvidljiva, kljub načelnemu dogovoru o mirnem reševanju spora.