Zohran Mamdani je 1. januarja 2026 uradno prevzel položaj 112. župana mesta New York in s tem postal prvi musliman, prvi politik južnoazijskega porekla ter najmlajša oseba v zadnjem stoletju na čelu te ameriške metropole. Mamdani, ki se opredeljuje kot demokratični socialist, je zaprisegel na dveh ločenih slovesnostih. Prva je potekala ob polnoči na opuščeni postaji podzemne železnice pod mestno hišo, kjer je ob prisotnosti pravosodne ministrice zvezne države New York Letitie James položil roko na koran. Druga, javna slovesnost je potekala čez dan pred mestno hišo, kjer mu je ob prisotnosti tisočih privržencev zaprisego predal ameriški senator Bernie Sanders. V svojem prvem govoru je Mamdani napovedal »novo dobo« za New York in poudaril, da bo vladal v skladu s svojimi socialističnimi načeli. Med njegove prednostne naloge sodijo reševanje stanovanjske problematike, zagotovitev brezplačnega avtobusnega prevoza in univerzalno otroško varstvo. Kot svojo prvo uradno dejanje je preklical več izvršilnih ukazov svojega predhodnika Erica Adamsa, ki so bili izdani po njegovi obtožbi zaradi korupcije. Mamdani je obljubil, da bo mestno oblast osredotočil na potrebe delavskega razreda in ne na interese milijarderjev ali oligarhov, hkrati pa je zagotovil judovski skupnosti v mestu, da bo ščitil njihovo varnost.

Švicarske oblasti so identificirale prve štiri žrtve požara v baru v smučarskem središču Crans-Montana, ki se je zgodil na silvestrovo in zahteval 40 življenj. Preiskovalci še vedno iščejo preostale žrtve.

Predsednik ZDA Donald Trump je potrdil, da so ameriške sile izvedle vojaški napad na Venezuelo in zajele Nicolása Madura ter njegovo soprogo. Venezuelska vlada zahteva dokaze, da je Maduro še živ. Ameriški zakonodajalci so se različno odzvali na napad in aretacijo.

Nicolás Maduro je izrazil pripravljenost za resne pogovore z ZDA, vključno s sprejemanjem ameriških naložb v venezuelskem naftnem sektorju in usklajevanjem boja proti trgovini z drogami. Kljub temu je ameriška 'diplomacija topnjač' povzročila močan upad venezuelske proizvodnje nafte, saj naj bi preprečevala pretok venezuelske nafte v Azijo.

Predsednik ZDA Donald Trump je razglasil vojaško operacijo, ki je privedla do odstavitve Nicolása Madura v Venezueli, za velik uspeh. Napovedal je načrte, da bo njegova administracija "vodila" Venezuelo. Povedal je, da je Maduro na ameriški vojni ladji in da mu bodo sodili v New Yorku.

Demokratični socialist Zohran Mamdani je na silvestrovo in novo leto uradno prevzel vodenje mesta New York ter tako postal prvi muslimanski in prvi južnoazijski župan v zgodovini te ameriške metropole. Mamdani, ki se je rodil v Ugandi, je svojo funkcijo nastopil z dvema zaprisegama; prvo je opravil opolnoči na opuščeni postaji podzemne železnice pod mestno hišo, drugo pa na javni slovesnosti pred tisoči podporniki. Pri obeh obredih je roko položil na koran, kar simbolizira zgodovinski premik v političnem vodstvu največjega ameriškega mesta. V svojem prvem nagovoru je Mamdani napovedal »novo dobo« in obljubil, da bo vladal v skladu s svojimi socialističnimi načeli, pri čemer se bo osredotočal na cenovno dostopnost bivanja in pravice delavskega razreda. Takoj po prevzemu položaja je podpisal izvršni ukaz, s katerim je preklical več odločitev svojega predhodnika Erica Adamsa, ki so bile sprejete po njegovi obtožbi zaradi korupcije. Na slovesnosti sta ga podprla tudi vidna predstavnika ameriške levice, senator Bernie Sanders in kongresnica Alexandria Ocasio-Cortez, ki sta njegovo izvolitev označila za navdih progresivnim gibanjem po vsem svetu.

Po Trumpovi grožnji posredovanja v Iranu, če bo ta nasilno zatrl proteste, so se pojavile dodatne kritike. Republikanski kongresnik Thomas Massie je izjavil, da gre pri Trumpovi grožnji bolj za nafto kot za svobodo govora. Steve Bannon je Trumpa kritiziral in njegovo grožnjo primerjal s politiko Hillary Clinton. Iranska tiskovna agencija Fars je poročala o spopadih med protestniki in policijo.

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil oster diplomatski spor z Iranom, potem ko je na družbenem omrežju Truth Social objavil, da so ZDA »pripravljene in polne« (locked and loaded) za posredovanje, če bo iranski režim uporabil smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. Trump je zatrdil, da bodo ZDA »prišle na pomoč« državljanom, če jih bo vlada začela pobijati, kar je označil za običajno prakso Teherana. Njegove izjave so sledile poročilom o stopnjevanju nasilja na iranskih ulicah, kjer so protesti zaradi visokih cen, propada valute in gospodarske stagnacije zahtevali že najmanj deset smrtnih žrtev. Teheran se je na Trumpove grožnje odzval z ostrimi opozorili. Iranski visoki uradniki, vključno s sekretarjem vrhovnega sveta za nacionalno varnost Alijem Larijanijem in predsednikom parlamenta Mohamedom Bagherjem Ghalibafom, so poudarili, da vsakršno vmešavanje ZDA predstavlja »rdečo linijo«. Opozorili so, da bi ameriška intervencija destabilizirala celotno regijo in da so vse ameriške vojaške baze ter vojaki na Bližnjem vzhodu »legitimne tarče« za povračilne ukrepe. Iranska stran je prav tako uradno zahtevala ukrepanje Združenih narodov proti Trumpovim izjavam, ki so jih označili za nepremišljene in provokativne. Napetosti med državama so se dodatno zaostrile po lanskem junijskem ameriškem bombardiranju iranskih jedrskih objektov. Medtem ko vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej zahteva odločen obračun z »izgredniki«, se znotraj ZDA pojavljajo kritike Trumpove politike. Republikanski kongresnik Thomas Massie je izrazil dvom o predsednikovih motivih in namignil, da gre pri grožnjah bolj za interese povezane z nafto kot pa za zaščito svobode govora.

Po tragičnem požaru v švicarskem smučarskem središču Crans-Montana, ki je zahteval okoli 40 življenj, so oblasti identificirale prve štiri žrtve. Preiskovalci se osredotočajo na preverjanje varnostnih ukrepov v baru, kjer je izbruhnil požar med novoletno zabavo. Preživeli so opisali začetno zmedo, saj so sprva mislili, da je požar le šala.

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da so Združene države "pripravljene in polne moči" za odziv, če bo Iran ubil protestnike, ki protestirajo zaradi naraščajočih življenjskih stroškov. Teheran je odgovoril z opozorilom, da bi vmešavanje destabiliziralo regijo. Izgnani iranski opozicijski voditelj Reza Pahlavi se je Trumpu zahvalil za obljubo zaščite iranskih protestnikov.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej se je v luči naraščajočih protivladnih demonstracij odzval na dogajanje v državi in povsem jasno razmejil med upravičenim nezadovoljstvom javnosti in nasilnim uporništvom. Hamenej je v svojem nagovoru poudaril, da so protesti zaradi gospodarskih težav in visokih življenjskih stroškov legitimni, ter pozval državne uradnike, naj prisluhnejo pritožbam državljanov in se z njimi spopadejo prek dialoga. Kljub pozivom k dialogu pa je vrhovni voditelj opozoril, da nasilje in povzročanje nemirov ne bosta tolerirana. Izgrednike, ki so po njegovih besedah prestopili mejo mirnega izražanja mnenj, je označil za grožnjo stabilnosti in napovedal, da bodo organi pregona zoper njih odločno ukrepali. Stopnjevanje napetosti v državi sledi dolgotrajnemu obdobju gospodarske krize in preteklim spopadom med varnostnimi silami in protestniki, kar vrhovnega voditelja sili v iskanje ravnovesja med pomiritvijo množic in ohranjanjem režimske avtoritete.

Po aretaciji Nicolása Madura so v ZDA sprožili pravna vprašanja glede zakonitosti ameriških dejanj in nadzora nad Venezuelo. Maduro in njegova žena Cilia Flores sta bila obtožena zarote pri uvozu kokaina. Venezuelci na Floridi so proslavljali Madurovo odstranitev. Trump je izjavil, da bodo ZDA prevzele venezuelsko nafto, kar je sprožilo kritike o ozadju vojne proti drogam, saj pravne podlage za to ne obstajajo. Ob aretaciji je bil Maduro posnet pred kamero agencije DEA.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je po ameriškem zračnem napadu in aretaciji pokazal bolj spravljiv ton do ZDA. Izrazil je pripravljenost za resne pogovore z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom o boju proti trgovini z drogami in ponudil ameriškim podjetjem dostop do venezuelskega naftnega sektorja. Maduro je dejal, da je Venezuela pripravljena sprejeti ameriške investicije v naftni sektor in sodelovati v boju proti trgovini z drogami.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so Združene države Amerike v zgodnjih jutranjih urah izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo. Po navedbah predsednika so ameriške sile med operacijo uspešno zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in ga prepeljale iz države. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in postopnega stopnjevanja ameriške vojaške aktivnosti v regiji, ki se je začela s pomorskimi blokadami in tajnimi operacijami. Napad, ki ga nekateri tuji analitiki označujejo za Trumpov poskus odvračanja pozornosti od notranjepolitičnih težav, pomeni neposreden poseg v suverenost južnoameriške države z namenom zamenjave režima. Medtem ko Washington dejanje opravičuje kot boj proti narkoterorizmu in avtoritarnosti, kritiki opozarjajo na kršitve mednarodnega prava. Prizori po napadu v Venezueli kažejo na obsežno uničenje infrastrukture in visoko stopnjo mobilizacije ameriških sil na terenu.

Župan New Yorka Zohran Mamdani je obsodil ameriško agresijo nad Venezuelo. Nicolása Madura so po ujetju prepeljali v New York, kjer je bil zaprt. Francoski predsednik Macron je "vzel na znanje" konec "diktature". Po Madurovi aretaciji je Delcy Rodriguez bila imenovana za začasno predsednico Venezuele.

Po aretaciji Nicolasa Madura so se oglasili nogometaši iz Venezuele, ki igrajo v Čilu, in izrazili olajšanje. José Antonio Kast je pozdravil ameriško posredovanje v Venezueli kot odlično novico za regijo. Kitajska je izrazila globok šok nad ameriškim napadom in aretacijo Madura ter obsodila "hegemonistično obnašanje" ZDA.

Reprezentanci Senegala in Sudana sta se v osmini finala afriškega pokala narodov (AFCON) 2025 pomerili za napredovanje v naslednji krog tekmovanja. Senegal, ki je pred začetkom turnirja veljal za enega glavnih favoritov za končno zmago, je v tekmo vstopil z visoko popotnico iz skupinskega dela, medtem ko je Sudan predstavljal enega večjih presenečenj turnirja. Srečanje je pritegnilo precejšnjo pozornost nogometne javnosti, saj gre za ključno fazo tekmovanja na izpadanje. Moštvi sta se na zelenici spopadli v boju za četrtfinale, pri čemer so športni analitiki napovedovali premoč senegalskih zvezdnikov, ki nastopajo v najmočnejših svetovnih ligah. Sudan je po drugi strani stavil na borbeno igro in disciplino v obrambi, s katero so si zagotovili preboj med najboljših šestnajst ekip na celini. Tekma predstavlja uvod v izločilne boje prvenstva, ki poteka v Maroku.

Nicolása Madura so zajele ameriške sile v Fuerte Tiuna, največjem vojaškem kompleksu v Caracasu. Venezuelci v Caracasu, Chicagu in Monterreyju so se na zajetje odzvali z mešanico veselja in zaskrbljenosti glede prihodnosti.

Venezuelska podpredsednica je priznala, da ne ve, kje je predsednik Maduro, in zahtevala dokaz, da je živ. Medtem so se pojavile podrobnosti o ameriškem vojaškem napadu, v katerem naj bi bil Maduro s soprogo odpeljan iz države. Ameriška vlada je napovedala obtožnico proti Maduro, venezuelska vlada pa je ZDA obtožila napada na civilne in vojaške objekte.

ZDA so izvedle vojaški napad v Venezueli, v katerem je bil aretiran predsednik Nicolás Maduro. Po aretaciji je vodenje države prevzela podpredsednica Delcy Rodríguez. Donald Trump je dejal, da bodo ZDA v bližnji prihodnosti upravljale Venezuelo. V napadu je umrlo 45 ljudi.