Vladimir Putin je zavrnil ameriško-evropski mirovni načrt za Ukrajino. V Moskvi se je sestal s posebnim odposlancem ameriškega predsednika Donalda Trumpa, Stevom Witkoffom, in zetom Jaredom Kushnerjem, s katerima je razpravljal o ameriškem mirovnem načrtu za Ukrajino. Srečanje je trajalo skoraj pet ur. Putin je Evropo obtožil oviranja mirovnih prizadevanj in izjavil, da je Rusija pripravljena na vojno, če si jo bo Evropa želela.

Ob Netanjahujevi prošnji za pomilostitev v korupcijskih postopkih so se v Izraelu odprle razprave o širšem problemu politične korupcije v državi. Poudarjeno je bilo, da ni prvi izraelski premier, ki se sooča s sojenjem zaradi korupcije.

Paravojaške sile RSF so sporočile, da so prevzele nadzor nad Babanuso, pomembnim prometnim vozliščem v zahodnem Kordofanu v Sudanu. Vojska zanika izgubo mesta, ki je strateška točka na poti v regijo Darfur. RSF trdi, da so mesto osvobodili kljub napadu sudanske vojske, ki naj bi kršila humanitarno premirje.

Vladimir Putin je ponovil, da je Rusija pripravljena na vojno z Evropo, če si jo ta želi. Obtožil je evropske voditelje, da z 'nesprejemljivimi' zahtevami sabotirajo mirovne pogovore glede Ukrajine. Tik pred pogovori z ameriškimi pogajalci v Moskvi je Putin s svojo izjavo o morebitni vojni še zaostril situacijo.

V večjih bolgarskih mestih so potekali protesti proti predlogu državnega proračuna za leto 2026. V Sofiji se je zbralo več deset tisoč ljudi. Predsednik Rumen Radev je spopade med protestniki in policijo označil za provokacijo mafije, katere cilj je ustvarjanje konfliktov.

Vladimir Putin je ponovil grožnjo Evropi z vojno, če si jo ta želi. Generalni sekretar Nata pa je Putina ironično izzval glede njegovega videza v vojaških oblačilih, pri čemer je poudaril, da ga ni videl na fronti.

Ruski predsednik Vladimir Putin se je v Moskvi sestal s posebnim odposlancem ZDA, Steveom Witkoffom, da bi razpravljal o mirovnem načrtu za končanje vojne v Ukrajini. Srečanje je potekalo po tem, ko so se ameriški uradniki srečali z ukrajinsko delegacijo na Floridi. Putin je pohvalil zavzetje mesta Pokrovsk v vzhodni Ukrajini.

Indijska vlada je umaknila ukaz, ki je od proizvajalcev mobilnih telefonov zahteval obvezno prednamestitev državne aplikacije za kibernetsko varnost Sanchar Saathi na vse nove naprave. Odločitev je sledila kritikam politikov, zagovornikov zasebnosti in podjetij, ki so izrazili zaskrbljenost glede nadzora in zasebnosti.

Wassana Suthi je v tajskem mestu Hat Yai poskušala ohraniti delovanje doma za ostarele, medtem ko so se poplavne vode dvigovale. Helikopter je dostavljal nujne potrebščine na streho, saj je bil dom odrezan od zunanjega sveta. Azijo so prizadeli uničujoči cikloni in močno monsunsko deževje.

Ameriški obrambni minister Peter Hegseth je zatrdil, da ni videl preživelih iz prvega napada na domnevni tihotapski čoln v Karibskem morju, preden je bil izveden drugi napad. Predsednik Trump je dejal, da napadi preprečujejo vstop drogam.

V izraelskih napadih na območju Gaze so bili ubiti trije palestinski civilisti, med njimi fotoreporter. Dva palestinska najstnika sta bila ubita s strani izraelskih sil na okupiranem Zahodnem bregu. Dva palestinska otroka, ki sta iskala drva, je ubila izraelska brezpilotna letala v Gazi, ko sta prestopila tako imenovano rumeno črto, ki jo je vzpostavila izraelska vojska.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da sta se Ukrajina in ZDA dogovorili o mirovnem načrtu v 20 točkah in da obstaja priložnost za končanje vojne. Ruski predsednik Vladimir Putin pa je izjavil, da je Rusija pripravljena na vojno, če si jo želi Evropa, saj naj Evropejci ne bi imeli mirovne agende in podpirajo vojno.

Vladimir Putin je izjavil, da so evropske zahteve za rešitev konflikta v Ukrajini nesprejemljive in ponovil, da je Rusija pripravljena odgovoriti, če bo Evropa začela vojno. V Kremlju se je sestal s posebnim odposlancem Trumpa, Steveom Witkoffom. V Črnem morju je bil napaden tovornjak pod rusko zastavo.

Kitajska obalna straža je iz akvatorija otokov Diaoyudao izpodrinila japonsko plovilo, pri čemer je Kitajska pozvala Japonsko, naj nemudoma preneha s provokacijami v tem območju.

Bolgarska vlada je sporočila, da umika sporni proračunski predlog po protestih, na katerih se je zbralo več deset tisoč ljudi. Med protesti je prišlo do spopadov med protestniki in policijo.

Mednarodno kazensko sodišče (MKS) je sporočilo, da je prevzelo Khaleda Mohameda Alija El Hishrija, ki ga iščejo zaradi domnevnih zločinov, storjenih v libijskem zaporu Mitiga med letoma 2015 in 2020. El Hishrija so aretirali v Nemčiji, kjer je bil v priporu.

Costco se je pridružil številnim podjetjem, ki tožijo ameriško vlado, da bi si zagotovili upravičenost do povračila carin, če bi Vrhovno sodišče razveljavilo Trumpovo uvedbo carin na širok spekter izdelkov iz skoraj vseh držav.

Kanada se je pridružila velikemu obrambnemu skladu Evropske unije, je sporočil urad premierja Marka Carneyja. Država želi tako diverzificirati svojo vojaško porabo in se oddaljiti od Združenih držav Amerike. Načrt kanadskim obrambnim podjetjem omogoča dostop do 150 milijard evrov vrednega posojilnega programa EU, imenovanega Varnostni ukrep za Evropo (SAFE). S tem si bodo kanadska podjetja lahko zagotovila poceni posojila, ki jih podpira EU, za nabavo vojaške opreme.

Predsednik Maduro je zavrnil 'suženjski mir' in izjavil, da Venezuela ne želi takšnega miru, medtem ko ZDA že 22 tednov preizkušajo državo z vojaško prisotnostjo. Po kratkem telefonskem pogovoru z ZDA naj bi imel Maduro vse manj možnosti za odstop in varen odhod iz države pod zagotovili ZDA.

Ameriški predsednik Donald Trump je obtožil honduraške oblasti, da poskušajo manipulirati z rezultati predsedniških volitev, kjer je prišlo do tesnega izida med kandidatoma desnice. Trump ob tem ni predložil nobenih dokazov za svoje trditve.