APDEJT.si

Benjamin Netanjahu načrtuje pogovore z Donaldom Trumpom o nujnosti doseganja vojnih ciljev, vključno z vrnitvijo talcev in porazom Hamasa. Donald Trump je voditeljem muslimanskih držav obljubil, da ne bo dovolil priključitve Zahodnega brega Izraelu. Mahmud Abbas se zaradi zavrnitve vizuma s strani ZDA ne bo mogel osebno udeležiti zasedanja ZN, ampak bo nagovor opravil prek video povezave.

Gabonski predsednik Brice Clotaire Oligui Nguema se je udeležil splošne razprave na 80. zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku. Zasedanje, ki poteka od 21. do 26. septembra 2025, je posvečeno temi "Bolje skupaj: več kot 80 let v službi miru in razvoja". Vzporedno z zasedanjem je potekalo tudi srečanje med predsednikom Komisije Afriške unije in ministri za zunanje zadeve Konfederacije AES.

Emmanuel Macron je izjavil, da mora Donald Trump izkoristiti ameriški vpliv, da ustavi vojno v Gazi, če želi prejeti Nobelovo nagrado za mir. Med obiskom v New Yorku je Macrona ustavila Trumpova motorizirana kolona, zaradi česar je francoski predsednik poklical Trumpa.

Nicolas Sarkozy je bil v Parizu spoznan za krivega kriminalne združbe med letoma 2005 in 2007 v zvezi z nezakonitim financiranjem njegove kampanje leta 2007 s strani Libije. Sodba o kazni še ni bila izrečena. Oproščen je bil obtožb o pasivni korupciji.

Donald Trump je v govoru na जनरलni skupščini ZN kritiziral evropske države, Indijo in Kitajsko. Zavzel se je za konec odprtih meja in pozval Evropejce, naj ustavijo nakup ruskega plina in nafte. Prav tako je govoril o konfliktih v Ukrajini in Gazi.

Iranski vrhovni voditelj, ajatola Ali Khamenei, je zavrnil neposredna pogajanja z Združenimi državami glede iranskega jedrskega programa. Ponovno je poudaril, da Iran ne bo popustil pritiskom za opustitev bogatenja urana in ocenil, da so pogajanja z ZDA nekoristna. Po njegovih besedah je Iran dosegel visoko stopnjo bogatenja urana.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je napovedal, da bo Francija priznala državo Palestino, kar naj bi podprlo rešitev dveh držav. Poudaril je, da želijo s tem izolirati Hamas. Macron je tudi izjavil, da Benjamin Netanyahu nima več načrtov za območje Gaze, ter pozval Donalda Trumpa k ustavitvi konflikta, če želi Nobelovo nagrado za mir.

Mali je praznoval 65. obletnico neodvisnosti s slovesnostmi v Bamaku, kjer je predsednik prehodne vlade, general Assimi Goïta, položil venec k spomeniku neodvisnosti. Goïta je v svojem govoru poudaril pomen suverenosti, gospodarske neodvisnosti in nacionalne enotnosti v okviru projekta "Mali Kura". Praznovanje je potekalo ob prisotnosti varnostnih in družbenih izzivov, s katerimi se država sooča.

Marseille je napovedal pobratenje s palestinskim mestom Betlehem. Odločitev, ki jo je sprejel župan Marseilla Benoît Payan, sovpada z napovedjo Francije o priznanju Palestine kot države.

Francosko priznanje Palestine je povzročilo notranje razdeljenosti v vladajoči stranki in močne odzive, vključno z ostro kritiko pravnice Rachel Kahn na CNews. Priznanje je rezultat diplomatskih prizadevanj, podprtih s strani Savdske Arabije, a njegove posledice na vojno v Gazi so negotove. Macron si s tem prizadeva postati mirovni posrednik, vendar se Francija oddaljuje od svojih zgodovinskih zaveznikov. Alžirija je s francoskim priznanjem dosegla diplomatsko zmago.

Kremlj je sporočil, da so mirovna pogajanja med Rusijo in Ukrajino trenutno v »pavzi«. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je dejal, da komunikacijski kanali sicer obstajajo in so dobro vzpostavljeni, vendar trenutno ne potekajo aktivno. Napredek v diplomatskih prizadevanjih za končanje konflikta se tako zdi manj verjeten.

Hamas je pohvalil napad z nožem v bližini Jeruzalema, v katerem sta bila ranjena dva izraelska civilista, kot "herojsko dejanje". Novi premier Hutijev je obljubil nadaljevanje boja proti Izraelu. Generalna skupščina ZN je sprejela deklaracijo, ki podpira rešitev dveh držav, kar je Izrael označil za "cirkus". Izrael je kritiziral resolucijo ZN o Palestini, češ da bo to spodbudilo Hamas k vojni, ker ne omenja, da je Hamas odgovoren za nadaljevanje vojne, ker zavrača predajo talcev in orožja.

Brazilsko vrhovno sodišče je nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara obsodilo na več kot 27 let zapora zaradi načrtovanja državnega udara po volitvah leta 2022. Obsodba je bila izrečena po sojenju, ki je razdelilo državo. CBS News poroča, da je bil Bolsonaro spoznan za krivega poskusa ohranitve na oblasti s pomočjo udara.

Po izraelskem napadu v Dohi, v katerem je bilo ubitih šest ljudi, vključno s člani Hamasa in katarskim vojakom, je katarski emir prisostvoval pogrebu žrtev. Hamas je izjavil, da napad ne bo vplival na njegovo stališče glede prekinitve ognja v Gazi. Katarsko zunanje ministrstvo je obsodilo komentarje izraelskega premierja Netanjahuja, ki obtožujejo Dohi, da »gostijo teroriste«.

Saudski minister za zunanje zadeve, princ Fayçal ben Farhan ben Abdellah Al Saoud, je v torek obiskal Tunis na delovnem obisku. Namen obiska je okrepiti sodelovanje med Tunizijo in Savdsko Arabijo. Ministra sta se srečala na povabilo tunizijskega ministra za zunanje zadeve, Mohameda Alija Naftija.

Iran in Mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA) sta po prekinitvi sodelovanja junija, ki je sledila vojni z Izraelom, dosegla nov dogovor o sodelovanju. Sporazum, ki je bil sklenjen v Kairu po večmesečnem egiptovskem posredovanju, predvideva dostop inšpektorjev ZN do vseh iranskih jedrskih objektov. Iran bo moral poročati o lokaciji vseh svojih jedrskih objektov.

Togo je postal prva afriška država, ki je na nacionalni ravni uvedla cepivo proti malariji R21/Matrix-M. Od 1. septembra 2025 je država s politično podporo in vladnim sofinanciranjem naredila pomemben korak v boju proti malariji.

António Guterres, generalni sekretar Združenih narodov, je imenoval senegalskega diplomata Khassima Diagneja za posebnega predstavnika in vodjo misije ZN na Cipru (UNFICYP). Diagne ima za seboj več kot 25 let diplomatske kariere.

V Nigeriji je množica muslimanov živo sežgala žensko, imenovano Amaye, zaradi domnevne blasfemije proti islamskemu preroku Mohamedu. Incident se je zgodil v zvezni državi, kjer velja šeriatsko pravo. Amnesty International je obsodil dejanje kot popolno nespoštovanje človeškega življenja in pozval k takojšnji preiskavi.

Burkina Faso je sprejela zakon, ki kriminalizira istospolnost in predvideva zaporne kazni od dveh do petih let ter denarne kazni. Parlament je zakon sprejel soglasno. S tem se država pridružuje trendu protimanifestacij LGBT v regiji, podobno zakonodajo je sprejela tudi sosednja država Mali, ki je prav tako pod vojaško oblastjo.