Izraelske vojaške sile so med vdorom v kampus univerze Birzeit na Zahodnem bregu ranile več deset palestinskih študentov in drugih civilistov. Po podatkih Rdečega polmeseca je vojska uporabila pravo strelivo, zvočne granate in solzivec, pri čemer je bilo neposredno s strelnim orožjem ranjenih pet oseb. Izraelska stran je posredovanje opravičevala z navedbami o načrtovanem zbiranju v podporo terorizmu, medtem ko palestinski viri poročajo o brutalnem napadu na študente med njihovimi dejavnostmi. Ranljene so prepeljali v arabsko bolnišnico Istishari v Ramali. Incident predstavlja nadaljevanje stopnjevanja napetosti na okupiranem ozemlju, kjer izraelska vojska redno izvaja racije v izobraževalnih ustanovah. Dogodek se je zgodil v času, ko se razmere na Zahodnem bregu dodatno zaostrujejo zaradi nenehnih vojaških vdorov in nasilja judovskih naseljencev, kar potrjujejo tudi nedavni dogodki v Nablusu in drugih mestih. Krvavi obračun na univerzi Birzeit je sprožil ostre obsodbe humanitarnih organizacij, ki opozarjajo na prekomerno uporabo sile proti civilnemu prebivalstvu.

Ministrstvo za pravosodje Združenih držav Amerike je v ponedeljek sporočilo, da je do sedaj javnosti razkrilo 12.285 dokumentov, povezanih z obsojenim spolnim prestopnikom Jeffreyjem Epsteinom. To predstavlja le približno en odstotek vseh zahtevanih gradiv, saj ministrstvo trenutno pregleduje še več kot dva milijona dodatnih zapisov. S tem je institucija za več kot dva tedna zamudila zakonski rok za objavo, ki ga je določil kongres. Zaradi obsežnosti gradiva je ministrstvo v delovni proces vključilo približno 400 odvetnikov iz Washingtona, New Yorka in Floride ter več kot 100 analitikov zveznega preiskovalnega urada FBI. Ti se bodo v prihodnjih tednih prednostno ukvarjali s pregledovanjem in redigiranjem občutljivih podatkov, da bi zagotovili varovanje zasebnosti žrtev. Jay Clayton, zvezni tožilec za južno okrožje New Yorka, je v pismu sodniku Paulu Engelmayru pojasnil, da gre za izjemno zahtevno nalogo, ki terja sodelovanje strokovnjakov za nacionalno varnost in kriminaliteto.

V silovitih spopadih med sirskimi vladnimi silami in kurdskimi borci v severnem Alepu je umrlo najmanj devet ljudi, večinoma civilistov. Obe strani se medsebojno obtožujeta za izbruh nasilja, ki se je nadaljevalo v noč in je eno najhujših v zadnjih mesecih.

Kljub premirju so izraelski zračni napadi v Gazi terjali dve novi žrtvi, med drugim otroka. Zaradi izraelske blokade in vojne se je palestinski doktor znanosti iz Gaze preusmeril v peko kruha, da bi preživil sebe in svojo družino. Azerbajdžan je sporočil, da ne bo poslal vojakov v mednarodne stabilizacijske sile za palestinsko ozemlje.

Nekdanjega malezijskega premierja Mahathirja Mohamada so v torek zjutraj po padcu na njegovem domu v Kuala Lumpurju odpeljali v bolnišnico. Stoletni politik je po besedah svojega tiskovnega predstavnika Sufija Yusoffa padel med prehodom z balkona v dnevno sobo. Na opazovanje v Nacionalni inštitut za srce so ga prepeljali z reševalnim vozilom ob 9.30 po lokalnem času. Kljub nesreči je Mahathir ostal pri zavesti, njegovo stanje pa trenutno zahteva zdravniški nadzor, značilen za osebe njegove starosti ob tovrstnih poškodbah. Mahathir Mohamad, ki je v svoji dolgi politični karieri dvakrat vodil malezijsko vlado, velja za eno najvplivnejših osebnosti v sodobni zgodovini jugovzhodne Azije. Čeprav podrobnejših informacij o resnosti njegovih poškodb javnosti še niso razkrili, je tiskovni predstavnik potrdil, da je bil ob sprejemu v bolnišnico buden in odziven. Njegovo zdravstveno stanje se v zadnjih letih pozorno spremlja, saj je bil zaradi težav s srcem in drugih starostnih težav že večkrat hospitaliziran.

Administracija nekdanjega predsednika Donalda Trumpa je na seznam držav, katerih državljani morajo za pridobitev vstopnega vizuma v Združene države Amerike položiti varščino v višini do 15.000 dolarjev, dodala sedem novih držav. Skupno število držav na tem seznamu se je tako povzpelo na 13, med katerimi jih je večina iz Afrike. Med na novo dodanimi državami so Butan, Bocvana, Srednjeafriška republika, Gvineja, Gvineja Bissau, Namibija in Turkmenistan. Novi ukrepi so stopili v veljavo 1. januarja, njihov cilj pa naj bi bil preprečevanje prekoračitev dovoljenega bivanja tujih državljanov. Višina varščine se giblje med 5.000 in 15.000 dolarji, kar po mnenju kritikov predstavlja nepremostljivo finančno oviro za številne prosilce iz revnejših regij. Ameriški uradniki ukrep zagovarjajo kot učinkovito sredstvo za zagotavljanje spoštovanja pogojev vizuma, pri čemer se sredstva vrnejo ob pravočasnem odhodu iz države. Ta poteza je le zadnja v nizu prizadevanj za zaostritev migracijske politike, ki vključuje tudi obvezne osebne intervjuje in razkritje zgodovine uporabe družbenih omrežij za prosilce iz vseh držav z vizumsko obveznostjo.

Število smrtnih žrtev poplav v indonezijski provinci Severna Sulavezi se je povečalo na najmanj 16. Poplave, ki jih je sprožilo močno deževje, so odnesle številne domove in uničile več sto hiš ter vladnih poslopij.

Tajska vojska je v torek obtožila kamboške sile kršitve deset dni starega premirja, potem ko je bil v čezmejnem obstreljevanju v provinci Ubon Ratchathani ranjen tajski vojak. Incident se je zgodil po obdobju relativnega zatišja, ki sta ga državi dosegli 27. decembra lani, da bi končali večtedenske spopade. Kamboška stran je navedbe o namernem napadu zavrnila in sporočila, da je šlo za nesrečo oziroma operacijsko napako pri odlaganju odpadkov, ki je sprožila eksplozijo. Spor glede meje med jugovzhodnima sosedama je lani večkrat prerasel v resne vojaške spopade, ki so decembra povzročili več deset žrtev in prisilili približno milijon ljudi na obeh straneh v beg z domov. Tajska stran dogodek še preiskuje, medtem ko diplomatski odnosi ostajajo napeti zaradi dolgotrajnih ozemeljskih nesoglasij, ki so se v preteklosti že sprevrgla v letalske napade in prekinitve diplomatskih stikov.

Močan potres z magnitudo 6,2 je stresel zahodno regijo Čugoku na Japonskem, z žariščem v prefekturi Šimane. Potresu je sledilo več popotresnih sunkov. Oblasti niso izdale opozorila pred cunamijem.

Po incidentu na domu podpredsednika Vancea v Ohiu je ena oseba v priporu. Incident se je zgodil v zgodnjih jutranjih urah v ponedeljek, ko podpredsednik in njegova družina niso bili prisotni. Preiskava je v teku, vodi pa jo policija Cincinnati.

Severnokorejski voditelj Kim Jong Un je v nedeljo osebno nadzoroval vojaško vajo s hipersoničnimi raketami, ki so bile izstreljene iz okrožja Ryokpho v Pjongjangu. Po poročanju državne tiskovne agencije KCNA so rakete preletele razdaljo 1000 kilometrov v smeri severovzhoda in uspešno zadele tarče ob vzhodni obali države. Kim je ob tem poudaril nujnost krepitve jedrskega odstraševanja in priprave sil na dejanske vojne razmere, kar je utemeljil s trenutno geopolitično krizo ter zapletenimi razmerami v mednarodni skupnosti. Preizkus se je odvil v času povečanih napetosti, saj je Pjongjang pred tem ostro obsodil ameriške napade na Venezuelo in jih označil za kršitev suverenosti te države. Istočasno se je predsednik Južne Koreje Lee Jae Myung v Pekingu mudil na uradnem državniškem obisku pri kitajskem predsedniku. Tovrstno stopnjevanje raketnih dejavnosti v regiji nadaljuje trend kaže razkazovanja moči, s katerim želi Severna Koreja v mednarodnem okolju potrditi svojo praktično jedrsko moč in odzivnost svojih raketnih sil na zunanje pritiske. Dogodek je neposredno povezan s predhodnimi preizkusi, vključno z decembrsko izstrelitvijo križarskih raket, kar kaže na sistematičen razvoj njihovega arzenala.

Izraelska vojska je izvedla dodatne napade na območja Gaze, s čimer je kršila dogovor o prekinitvi ognja, ki velja od oktobra. V izraelskem napadu blizu Han Junisa je bil ubit Palestinec.

V zgodnjih jutranjih urah 3. januarja 2026 so ameriške specialne sile Delta Force in obveščevalna služba CIA izvedle obsežno vojaško operacijo v venezuelski prestolnici Caracas, v kateri so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija, ki jo je predsednik Donald Trump označil za »briljantno«, je vključevala zračne napade na ključne vojaške objekte in rezidenco voditelja. Po poročanju tujih medijev je bilo v napadih ubitih najmanj 40 ljudi, med njimi vojaki in civilisti, vendar ameriška stran ne poroča o žrtvah v svojih vrstah. Madura so po zajetju z vojaško ladjo USS Iwo Jima in letalom prepeljali v New York, kjer se bo pred zveznim sodiščem v Brooklynu zagovarjal zaradi obtožb o narkoterorizmu, trgovini s kokainom in nezakonitem posredovanju orožja. Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je poudarila, da bosta oba deležna »polnega srda ameriškega pravosodja«. Trump je medtem napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno prevzele upravljanje Venezuele, da bi zagotovile varen prehod oblasti in obnovile naftno infrastrukturo s pomočjo ameriških podjetij. Mednarodna skupnost se je na dogajanje odzvala močno razdeljeno. Medtem ko so venezuelske skupnosti v izgnanstvu, zlasti v ZDA in Čilu, proslavljale padec režima, so države, kot so Kitajska, Rusija in Iran, operacijo ostro obsodile kot grobo kršitev mednarodnega prava in suverenosti. Generalni sekretar ZN António Guterres je dejanje označil za nevaren precedens. V Venezueli je ustavno sodišče za začasno predsednico imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je ameriško dejanje označila za ugrabitev in napovedala odpor.

Eva Schloss, preživela iz Auschwitza in polsestra Anne Frank, je umrla 3. januarja 2026 v Londonu, stara 96 let. Njena fundacija je sporočila novico o njeni smrti. Kralj Karel III. je izrazil sožalje ob njeni smrti in poudaril njen prispevek k ohranjanju spomina na holokavst.

Nicolás Maduro se je po dramatičnem zajetju v Caracasu prvič pojavil pred sodiščem v New Yorku, kjer se sooča z obtožbami o narkoterorizmu in tihotapljenju kokaina v ZDA. Predsednik Trump je dobil podporo republikancev za vojaško operacijo, medtem ko so demokrati izrazili zaskrbljenost. Anketa je pokazala ostro razdeljenost mnenj glede operacije.

Ameriške posebne sile so v zgodnjih jutranjih urah izvedle obsežno vojaško operacijo v venezuelski prestolnici Caracas, v kateri so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija, ki jo je ameriški predsednik Donald Trump označil za »briljantno«, se je odvila po mesecih stopnjevanja pritiskov in tajnega načrtovanja. Maduro je bil po zajetju prepeljan na ameriško vojaško ladjo USS Iwo Jima, nato pa z letalom v New York, kjer se bo pred zveznim sodiščem zagovarjal zaradi obtožb o narkoterorizmu, trgovini z mamili in nezakonitem posedovanju orožja. Ameriško pravosodno ministrstvo je potrdilo, da je bila proti Maduru in njegovi soprogi vložena nova obtožnica v južnem okrožju New Yorka. Po navedbah generalne tožilke Pam Bondi bosta obtoženca »občutila ves gnev ameriškega pravosodja«. Medtem ko v delih venezuelske diaspore in nekaterih latinskoameriških državah poročajo o proslavljanju, so Rusija, Kitajska in Združeni narodi izrazili resno zaskrbljenost zaradi kršitve mednarodnega prava in suverenosti Venezuele. V samem Caracasu so po napadih, ki so zahtevali najmanj 40 žrtev, razglasili izredne razmere, vodenje države pa je začasno prevzela podpredsednica Delcy Rodríguez, ki je dejanje označila za barbarsko ugrabitev.

Nicolása Madura so po zajetju pripeljali v ZDA, kjer se bo soočil z obtožbami. Donald Trump načrtuje prevzem venezuelske naftne industrije in njeno revitalizacijo z ameriškimi podjetji. Pojavile so se tudi obtožbe o spornih visokih stavah sina Donalda Trumpa glede aretacije Madura, s katerimi naj bi zaslužil veliko vsoto denarja. Satelitski posnetki razkrivajo škodo na vojaški bazi, kjer je bil Maduro ujet.

Nicolás Maduro in njegova žena Cilia Flores sta bila zajeta v Caracasu in prepeljana v New York, kjer bo Maduro danes popoldne stopil pred sodnika. Zaradi Madurovega športnega kompleta Nike, ki ga je nosil ob aretaciji, naj bi prišlo do svetovnega pomanjkanja tega oblačila.

Ameriški predsednik Donald Trump in visoki iranski predstavniki so si izmenjali ostre grožnje zaradi obsežnih protestov, ki so pretresli več delov islamske republike. Trump je v petek, 2. januarja 2026, prek družbenega omrežja Truth Social opozoril Teheran, da so Združene države Amerike vojaško pripravljene na posredovanje, če bo režim uporabil smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. Navedel je, da so ameriške sile pripravljene (»locked and loaded«) in da bodo ZDA priskočile na pomoč protestnikom v primeru stopnjevanja nasilja. Iranska stran se je na grožnje odzvala z ostrimi povračilnimi opozorili. Ali Larijani, sekretar iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost, je poudaril, da bi kakršno koli ameriško vmešavanje pomenilo destabilizacijo celotne regije in neposredno ogrozilo varnost ameriških vojakov na Bližnjem vzhodu. Predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf pa je ameriška oporišča v regiji označil za legitimne cilje v primeru agresije. Napetosti so se stopnjevale v času, ko so protesti zaradi visokih cen in gospodarske krize zahtevali že najmanj deset smrtnih žrtev, vrhovni voditelj Ajatola Ali Hamenej pa je odredil ostro ukrepanje proti demonstrantom.

Po ameriški vojaški operaciji za zajetje Nicolása Madura naj bi umrlo približno 40 ljudi, vključno s civilisti in vojaki. Donald Trump je razkril podrobnosti operacije in dejal, da je Maduru rekel, naj se preda, a je ta zavrnil. Napovedal je prehodno vlado v Venezueli. Padec Madura je sprožil praznovanja med Venezuelci na Floridi. Grški premier Kyriakos Mitsotakis je izjavil, da konec Madurovega režima ponuja novo upanje za Venezuelo.