Iranski študenti so v torek na ulicah Teherana izvedli množične proteste, s katerimi so izrazili nezadovoljstvo nad poglabljanjem gospodarske krize v državi. Protesti študentske populacije so sledili le dan po tem, ko so v prestolnici svoje nestrinjanje z zaostrenimi gospodarskimi razmerami izrazili že trgovci. Demonstracije odražajo širše družbeno nezadovoljstvo zaradi naraščajočih življenjskih stroškov in nestabilnih ekonomskih razmer, ki vplivajo na vse sloje prebivalstva. Študentsko gibanje se je v Teheranu aktiviralo kot odgovor na vse težje preživetje in pomanjkanje gospodarskih perspektiv. Po navedbah poročevalcev so študenti s svojo prisotnostjo na ulicah okrepili pritisk na oblast, ki se spopada z očitki o neučinkovitem upravljanju države. Dogajanje v Iranu nakazuje na potencialno širjenje nemirov, saj se različne družbene skupine povezujejo v skupnih zahtevah po stabilizaciji gospodarstva in izboljšanju socialnega položaja državljanov.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je ustavila vsa proračunska sredstva za otroško varstvo, namenjena zvezni državi Minnesota. Odločitev o zamrznitvi plačil je bila sprejeta po obsežnih obtožbah o domnevnih sistemskih goljufijah pri porabi teh sredstev. Minnesota je v letošnjem letu od zvezne vlade prejela že 185 milijonov dolarjev, vendar se je uradni Washington odločil za takojšnjo prekinitev nadaljnjih izplačil in uvedbo preiskave. Do ukrepa je prišlo po javnih objavah konservativnega ustvarjalca vsebin na platformi YouTube, ki je trdil, da centri za dnevno varstvo otrok, ki jih upravljajo pripadniki somalijsko-ameriške skupnosti, izvajajo finančne goljufije na račun države. Zvezne oblasti so navedbe vzele resno in sprožile postopke za zaščito davkoplačevalskega denarja, dokler se nepravilnosti ne razjasnijo. Odločitev je v lokalnem okolju povzročila precejšen nemir, saj so sredstva ključna za delovanje številnih socialnih programov.

Predsednik Ši Džinping je v novoletnem nagovoru obljubil blaginjo za vse in pozval k okrepitvi prizadevanj za spodbujanje gospodarske rasti ter tehnološkega napredka. Poudaril je tudi neustavljivo ponovno združitev s Tajvanom in izpostavil dosežke Kitajske na področju umetne inteligence.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem novoletnem nagovoru vojakom in državljanom izrazil neomajno prepričanje v rusko zmago v Ukrajini, kjer se spopadi nadaljujejo že skoraj četrto leto. Putin je v kratkem govoru pozval k podpori ruskim herojem na fronti, pri čemer pa se je izognil neposredni omembi pogajanj z Združenimi državami Amerike ali mirovnih pobud. Istočasno je general Valerij Gerasimov ukazal vzpostavitev novih »varnostnih območij« v regijah Sumi in Harkov, kar Moskva utemeljuje kot obrambni ukrep za zaščito svojih meja pred ukrajinskimi vpadi. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem nagovoru zavzel bolj optimistično stališče glede diplomacije in izjavil, da je mirovni sporazum že 90-odstotno pripravljen. Kljub tem navedbam so ruske sile na terenu nadaljevale z obsežnimi napadi na ukrajinsko energetsko in civilno infrastrukturo. Medtem ko Rusija zaostruje svoja pogajalska izhodišča po domnevnih napadih z droni na Putinovo rezidenco, so ameriške obveščevalne službe te navedbe Moskve postavile pod vprašaj, kar je prek družbenih omrežij podprl tudi ameriški predsednik Donald Trump.

Vladimir Putin je v novoletnem nagovoru ponovil prepričanje, da bo Rusija zmagala v Ukrajini. Ukrajinski in evropski uradniki so zavrnili trditve Moskve, da je Ukrajina z dronom ciljala Putinovo rezidenco. Ruska zračna obramba je sestrelila pet ukrajinskih dronov, ki so bili namenjeni v Moskvo. Ukrajinski poveljnik pehote je dejal, da si Kremelj prizadeva do novega leta razglasiti popoln nadzor nad Pokrovskom v regiji Doneck.

Moskovski župan Sergej Sobjanin je sporočil, da je ruska protiletalska obramba na silvestrovo sestrelila pet ukrajinskih dronov, ki so bili namenjeni proti Moskvi. Predsednik Putin je v novoletnem nagovoru ponovil prepričanje v rusko zmago v Ukrajini in izrazil zaupanje v svoje vojake.

Trump Media & Technology Group, podjetje, ki stoji za platformo Truth Social, je napovedalo izdajo nove kriptovalute svojim delničarjem. Ta poteza predstavlja nadaljnji vstop družine Trump na področje digitalnih sredstev.

Družba Trump Media & Technology Group (TMTG) je napovedala, da bo delničarjem razdelila nov digitalni žeton. Pričakuje se, da bo žeton deloval na verigi blokov Cronos, v partnerstvu s podjetjem Crypto.com. Delnice TMTG so po objavi novice poskočile, vendar so kasneje del dobička zmanjšale.

Vladimir Putin je v novoletnem nagovoru ponovil prepričanje o ruski zmagi v Ukrajini, ki jo je izrazil že v preteklem nagovoru. Poleg tega je ruska vojska predstavila domnevne dokaze, da je Ukrajina napadla Putinovo rezidenco Valdaj, čeprav naj dokazi ne bi bili prepričljivi.

Zohran Mamdani, demokratični socialist, je bil zaprisegel kot župan New Yorka takoj po polnoči v četrtek na zgodovinski, opuščeni podzemni postaji na Manhattnu. 34-letni Mamdani, ki je prisegel na Koranu, se je zavezal, da se bo spopadel s krizo dostopnosti stanovanj. Slovesnost je bila zasebna.

Tajvanski predsednik Lai Ching-te je v novoletnem govoru obljubil, da bo branil suverenost otoka po kitajskih vojaških vajah. Kitajski predsednik Xi Jinping je pohvalil tehnološki napredek države in ponovno poudaril, da bo Kitajska priključila Tajvan.

Izraelske oblasti so sprejele odločitev o prepovedi delovanja 37 mednarodnih nevladnih organizacij na območju Gaze, ki bo stopila v veljavo 1. januarja 2026. Evropska unija in Združeni narodi so ostro obsodili to potezo in opozorili, da bo prekinitev humanitarnih dejavnosti povzročila katastrofalne posledice za palestinsko prebivalstvo, ki je že zdaj v kritičnem stanju. James Smith, zdravnik nujne medicinske pomoči, je poudaril, da bo ukinitev pomoči neposredno ogrozila življenja tisočev civilistov, saj te organizacije zagotavljajo nujno oskrbo s hrano, vodo in medicinskimi pripomočki. Napovedana prepoved prihaja v času, ko se humanitarne razmere na terenu drastično slabšajo, mednarodna skupnost pa Izrael opozarja, da s tem dejanjem blokira nujno pomoč, ki rešuje življenja. Kritiki trdijo, da Izrael humanitarno pomoč uporablja kot politično in vojaško orodje pritiska. Odločitev o izgonu dobrodelnih organizacij sledi dolgotrajnim napetostim in vojaškim operacijam, ki so že povzročile skoraj popoln propad lokalne infrastrukture in zdravstvenega sistema v Gazi.

Peking je uradno pozval nizozemsko vlado, naj nemudoma popravi svoje napake in odpravi ovire, ki po mnenju Kitajske ogrožajo stabilnost svetovne dobavne verige polprevodnikov. Odziv kitajskih oblasti je sledil odločitvi nizozemske vlade, ki je prevzela nadzor nad proizvajalcem čipov Nexperia. Podjetje s sedežem na Nizozemskem je sicer v lasti kitajskega koncerna Wingtech, vendar se je Nizozemska septembra odločila za posredovanje zaradi skrbi glede nacionalne varnosti in strateške neodvisnosti. Kitajska stran opozarja, da tovrstne poteze ovirajo prosti trg in povzročajo tveganja v oskrbi s ključnimi tehnološkimi komponentami. Nizozemska je pod pritiski zaveznic, predvsem ZDA, že pred časom zaostrila pogoje za izvoz in lastništvo v sektorju visoke tehnologije, kar je neposredno vplivalo na kitajske naložbe v državi. Spor okoli podjetja Nexperia predstavlja le zadnje poglavje v širši tehnološki vojni med Zahodom in Kitajsko, kjer vprašanje polprevodnikov ostaja osrednja točka trenj.

Savdska Arabija je bombardirala jemensko pristaniško mesto Mukalla zaradi pošiljke orožja iz ZAE za separatistične sile. Savdska Arabija je nato ukazala enotam ZAE, da v 24 urah zapustijo Jemen. ZAE so kasneje sporočili, da umikajo svoje sile iz Jemna in zaključujejo svojo protiteroristično misijo zaradi spremenjenih varnostnih razmer.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je s seznama sankcioniranih oseb umaknila tri vodilne delavce, ki so povezani s konzorcijem Intellexa, proizvajalcem vohunske programske opreme. Po navedbah, objavljenih na spletni strani ameriškega finančnega ministrstva, ta poteza predstavlja delni umik ukrepov, ki jih je lani uvedla administracija takratnega predsednika Joeja Bidna. Biden je takrat zaradi vloge pri razvoju in razširjanju invazivne tehnologije za nadzor uvedel sankcije proti skupno sedmim osebam, povezanim s omenjenim konzorcijem. Odločitev ministrstva pomeni spremembo politike do podjetij, ki razvijajo komercialna orodja za vdiranje v mobilne naprave. Konzorcij Intellexa je bil v preteklosti predmet številnih preiskav zaradi prodaje programske opreme Predator, ki so jo vlade po svetu domnevno uporabljale za nadzor nad novinarji, opozicijskimi politiki in aktivisti. Trumpova administracija z umikom sankcij spreminja pristop do nadzora nad industrijo kibernetskega orožja, medtem ko kritiki opozarjajo na morebitne posledice za človekove pravice in digitalno varnost na globalni ravni.

ZDA so obljubile 2 milijardi dolarjev humanitarne pomoči ZN, medtem ko Trumpova administracija nadaljuje z zmanjševanjem ameriške pomoči v tujini in svari agencije ZN, da se morajo 'prilagoditi ali umreti'.

Ruske sile so v torek izvedle obsežen napad z brezpilotnimi letalniki na pristaniško infrastrukturo v ukrajinski regiji Odessa. Po navedbah podpredsednika vlade Oleksija Kulebe sta bili v napadih na črnomorski pristanišči Pivdenji in Čornomorsk poškodovani dve civilni ladji, namenjeni prevozu žita, ter spremljajoči pristaniški objekti. Ukrajinska mornarica je potrdila, da so bili napadi usmerjeni neposredno v ključna trgovska vozlišča, ki so po uničenju ali okupaciji drugih ukrajinskih pristanišč postala bistvena za izvoz kmetijskih pridelkov. Operacija, ki je vključevala več valov dronov, po dostopnih informacijah ni povzročila človeških žrtev, je pa povzročila materialno škodo na objektih, ki so ključni za delovanje ukrajinskega pomorskega koridorja. Ta incident predstavlja nadaljevanje ruske strategije spodkopavanja ukrajinske gospodarske stabilnosti prek sistematičnega uničevanja logističnih poti v Črnem morju. Odessa s svojimi tremi pristanišči ostaja zadnje večje okno Ukrajine v svet, zato so ti objekti nenehno pod pritiskom ruskih zračnih sil.

Združeni narodi so v torek ostro obsodili nove izraelske zakonske ukrepe, uperjene proti agenciji za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA). Izraelski parlament je sprejel zakonodajo, ki agenciji odvzema diplomatsko imuniteto in prepoveduje izraelskim podjetjem dobavo vode ter električne energije njenim objektom. Generalni sekretar ZN in visoki komisarji opozarjajo, da bodo te odločitve milijone ljudi prikrajšale za osnovne storitve, vključno z izobraževanjem in zdravstveno oskrbo. Generalni komisar UNRWA Philippe Lazzarini je ukrepe označil za del sistematične kampanje za diskreditacijo agencije in oviranje njene ključne vloge pri zagotavljanju humanitarne pomoči. Po navedbah agencije nova zakonodaja izraelski vladi omogoča tudi zaseg premoženja UNRWA v zasedenem vzhodnem Jeruzalemu, vključno z njenim sedežem in glavnim centrom za poklicno usposabljanje. Odločitev Kneseta je sprožila val mednarodnih kritik, saj UNRWA predstavlja edini institucionalni steber za osnovne javne storitve palestinskim beguncem v Gazi, na Zahodnem bregu ter v sosednjih državah.

Brigitte Bardot bo pokopana 7. januarja na pokopališču v Saint-Tropezu, med svojimi bližnjimi, vendar ne med svojimi živalmi, ki so pokopane na vrtovih njenih posesti. Igralec Mario Adorf in njegova žena Monique Faye žalujeta za Bardotovo, Adorf pa je izjavil, da ji je hvaležen, ker ga je spoznala z njegovo ženo. Na pogrebu bodo prisotni tudi njeni potomci iz Norveške.

Kitajske oblasti so po poročanju tiskovne agencije Reuters uvedle novo, uradno nedokumentirano pravilo, ki od domačih proizvajalcev polprevodnikov zahteva uporabo vsaj 50-odstotnega deleža opreme kitajskega izvora pri širjenju proizvodnih zmogljivosti. Trije neimenovani viri, ki so seznanjeni z zadevo, so potrdili, da Peking s tem ukrepom stopnjuje prizadevanja za dosego tehnološke neodvisnosti in samozadostnosti v sektorju čipov. Ta neuradna direktiva naj bi neposredno vplivala na nakupe strojne opreme za litografijo in druge ključne procese v industriji polprevodnikov. Kitajska vlada se s to potezo odziva na vse strožje izvozne omejitve s strani Združenih držav Amerike in njihovih zaveznic, ki omejujejo dostop do napredne zahodne tehnologije. Čeprav pravilo ni javno objavljeno, viri trdijo, da morajo podjetja pri načrtovanju novih tovarn prednostno izbrati domače dobavitelje, kar bi lahko dolgoročno preoblikovalo globalne dobavne verige v visokotehnološkem sektorju.