APDEJT.si

Ameriški predsednik Donald Trump je med srečanjem z vodjo EU, ki se osredotoča na okoljevarstvena vprašanja, kritiziral vetrne turbine ter jih označil za "razvado na naravne lepote". Trumpova administracija si je prizadevala za razbijanje javnega šolskega monopola na področju izobraževanja, s čimer je želela izboljšati ameriški izobraževalni sistem.

Akcijski trgi so se pozitivno odzvali na trgovinski dogovor med EU in ZDA, ki ga je Trump označil za enega največjih v zgodovini, kar bi lahko spodbudilo splošni optimizem. Kljub temu pa je nekaterim jasno, da bo Evropa plačevala 15-odstotno carino na skoraj vse blago, kar je kljub zmanjšanju od prvotno predlaganih 30 odstotkov, še vedno pomenilo določeno izgubo za EU v pogajanjih.

Minister za delo Erik Tomáš je v času, ko je bil še v opoziciji leta 2023, uspel doseči ponovno povišanje minimalnih pokojnin. Te so bile pred tem tri leta zamrznjene s strani vlade Igorja Matoviča. Od takrat se minimalne pokojnine redno dvigujejo, kar pozitivno vpliva na seniorje.

Katar je zagrozil z ustavitvijo dobav utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) v Evropsko unijo. Kot razlog navaja novo evropsko smernico o skrbnosti podjetij na področju trajnosti (CSDDD). Ta grožnja bi lahko povzročila novo energetsko krizo v Evropi.

Madžarski premier Viktor Orbán je ostro kritiziral trgovinski sporazum med EU in ZDA, češ da je Donald Trump premagal Ursulo von der Leyen. Kritike sporazuma izražajo tudi drugi evropski industrijski krogi, ki menijo, da je bil sporazum za EU katastrofalen in napovedujejo nadaljevanje carinske vojne, medtem ko so nekateri menili, da je EU v pogajanjih nastopila šibko.

Ameriški predsednik Donald Trump je med obiskom Škotske, kjer je igral golf na svojem lastnem igrišču v Turnberryju, izrazil optimizem glede trgovinskega sporazuma z Veliko Britanijo in ga označil za uspeh. Med njegovim bivanjem je območje mirnega predmestja postalo strogo varovana cona zaradi pričakovanih protestov. Trump je medijem razkril načrte za prihodnje pogovore o carinah za blago iz Evropske unije.

Več kot tretjina ameriških podjetij je poročala o negativnih posledicah strogih izvoznih kontrol, uvedenih za Kitajsko. Te omejitve ogrožajo njihove prihodke in prihodnji razvoj, kot je pokazala anketa Ameriško-kitajskega poslovnega sveta (USCBC).

Na Kitajskem je v prvem polletju leta 2024 še naprej padalo povpraševanje po zlatu, vendar v občutno milejšem tempu kot v enakem obdobju lani. K temu je pripomoglo znatno povečanje zanimanja za naložbeno zlato, ki se je v času negotovosti izkazalo za varno zatočišče. Medtem ko povpraševanje po zlatu v obliki nakita na Kitajskem upada, so se kupci obračali predvsem k zlatim palicam.

Slovenija in Evropa se pripravljata na znatno povečanje povpraševanja po električni energiji do leta 2040. Glavna gonila tega trenda sta naraščajoče število električnih vozil in vse večja uporaba toplotnih črpalk za ogrevanje. Poleg tega države želijo zmanjšati odvisnost industrije od fosilnih goriv, kar dodatno povečuje potrebo po elektriki. Energetski sektor se sooča z izzivi prilagajanja na ta pričakovani porast, kar bi lahko vodilo v višje stroške za končne porabnike.

Slovenske družine so v povprečju začele mesečno namenjati rekordnih 60 evrov za alkohol in cigarete. Hkrati so zmanjšale izdatke za druge kategorije, kot so hrana in bivanje, kar kaže na spremembo prioritet v potrošnji kljub splošnemu prizadevanju za varčevanje.

Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru z Ursulo von der Leyen v Škotski ponovno znižal verjetnost trgovinskega sporazuma z EU na 50 odstotkov ali manj, medtem ko si EU sporazuma zelo želi. Trump se ne boji uvedbe novih carin do avgusta 2025. Medtem je Trump zagrozil Kanadi z novimi carinami, s čimer je povečal negotovost glede trgovinskega sporazuma s sosednjo državo. Trump je obiskal Škotsko, kjer bo igral golf, francosko odločitev Macrona o priznanju Palestine pa je označil kot "brez pomena".

Regulatorna agencija za omrežne dejavnosti (URSO) je napovedala spremembe v izračunu odstopanj za udeležence na trgu, ki bodo začele veljati septembra, kar naj bi vodilo k nižjim stroškom za elektriko. Hkrati je poljski parlament sprejel zakon, ki poenostavlja račune za energijo in omogoča elektronsko komunikacijo med ponudniki in odjemalci, s čimer se povečuje preglednost v energetskem sektorju.

Ruska centralna banka je v petek v skladu s pričakovanji znižala svojo ključno obrestno mero za 3 odstotne točke na 18 %. Ta poteza sledi počasnejšemu tempu rasti cen v državi, saj centralna banka ocenjuje, da se inflacija umirja. S tem ukrepom si centralna banka prizadeva spodbuditi rusko gospodarstvo, ki kaže znake počasnejšega razvoja. Znižanje obrestnih mer naj bi tako imelo za cilj oživitev gospodarske aktivnosti.

Hypotekárny trh na Slovensku pokračoval v silnom raste aj v prvej polovici roka, pričom dopyt po úveroch na bývanie dosiahol rekordné hodnoty. Tento rast bol podporený uvoľnenou menovou politikou Európskej centrálnej banky. Napriek vysokému dopytu úrokové sadzby na hypotekárne úvery stagnovali. Výhodnejšie podmienky financovania boli často podmienené využívaním ďalších bankových služieb.

Evro je zabeležil padec proti dolarju, saj je Evropska centralna banka (ECB) potrdila doseganje svojega inflacijskega cilja. Po objavi posodobljenih inflacijskih napovedi ECB je evro-dolar zблагодарение на nearly 0.1%. Zadnja anketa je pokazala, da so bile inflacijske napovedi revidirane navzdol za 0,2 odstotne točke tako za leto 2025 (s 2,2 % na 2 %) kot za leto 2027 (s 2 % na 1,8 %). ECB sicer predvideva nižjo inflacijo v eurozoni kot sprva pričakovano, stabilne cene in rast gospodarstva.

Ameriški proizvajalec čipov Intel je napovedal obsežne odpuščanja, ki bodo prizadela 15 odstotkov njegove delovne sile, kar pomeni približno 13.200 zaposlenih. Podjetje naj bi do konca leta zaposlovalo okoli 75.000 ljudi. Te odločitve prihajajo kot posledica proizvodnih težav in finančnih izgub, vključno s skoraj trimilijardno izgubo v drugem četrtletju leta 2025. Intel je prav tako opustil načrte za gradnjo novih tovarn v Nemčiji in na Poljskem, kar dodatno odraža njegove trenutne izzive. Ti koraki so posledica zamujanja podjetja na področju razvoja umetne inteligence in prizadevanj za ohranitev prihodnosti podjetja.

Nemški avtomobilski velikan Volkswagen je v drugem četrtletju zabeležil občuten upad čistega in poslovnega dobička. Za to so poskrbeli predvsem slabši rezultati premium znamk Porsche in Audi ter vpliv ameriških uvoznih carin. V prvem polletju je skupina Volkswagen ustvarila 6,7 milijarde evrov poslovnega dobička, kar je tretjino manj kot leto poprej, čeprav se je prodaja vozil rahlo povečala. Nasprotno, češka podružnica Škoda Auto je dosegla rekordno četrtletje in pozitivno prispevala k skupnim rezultatom. Škoda Auto je v prvem polletju zabeležila 1,29 milijarde evrov poslovnega dobička, kar je 12-odstotna rast glede na leto poprej. Uspeh pripisujejo predvsem povpraševanju po njihovih električnih modelih, kot sta Elroq in Enyaq, ter splošni rasti prodaje.

Donald Trump se je med obiskom sedeža Federal Reserve v New Yorku srečal z njegovim predsednikom Jeromeom Powellom. Čeprav je Trump pred tem kritiziral porabo za obnovo stavbe in izrazito prekoračene stroške, je odstopil od načrtov za zamenjavo Powella. V medijih se je pojavila tudi novica o umetniški instalaciji v New Yorku, ki prikazuje Trumpa, kako leze iz kanalizacije, ter satirični prikaz Trumpa z majhnim penisom v seriji South Park, ki ga je Belo hišo ostro kritiziral.

Madžarski zunanji minister Péter Szijjártó je v četrtek izjavil, da Budimpešta nasprotuje morebitni prepovedi uvoza ruskega plina s strani Evropske unije. Poudaril je, da je Madžarska pripravljena sodelovati z ruskimi energetskimi podjetji pri iskanju alternativnih načinov dobave, če bi EU kljub temu uvedla prepoved.

Evropska komisija je proti 26 državam članicam Evropske unije, med katerimi je tudi Slovenija, začela postopek zaradi kršitve prava EU. Glavni očitki se nanašajo na nevreditev obveznosti glede posredovanja informacij o izvajanju direktiv, ki spodbujajo uporabo obnovljivih virov energije (OVE), ter na zamude pri izvajanju in obveščanju o treh direktivah na področju energetike in kmetijstva. Slovenija in druge države niso pravočasno obvestile Komisije o polnem izvajanju omenjenih direktiv, rok za njihovo prenesitev pa je nedavno potekel.