V Švici so potekali intenzivni pogovori o mirovnem načrtu za Ukrajino, pri čemer je ameriško-ruski predlog vseboval 28 točk. Ameriška stran se je v Ženevi pogovarjala z ukrajinsko stranjo. Ameriški mirovni načrt za Ukrajino je sprožil različne odzive, Putin pa je z njim zadovoljen.

Evropske države so bile pozvane k večji angažiranosti v ukrajinski vojni. Zelenski je izrazil zadovoljstvo z napredkom pogajanj, vendar poudaril, da je za končanje vojne potrebno več. Kot del Trumpovega mirovnega načrta naj bi Ukrajina odstopila Luhansk in Doneck Rusiji, ozemlja pod nadzorom ukrajinske vojske pa bi preimenovali v nevtralno demilitarizirano območje.

Evropa pod pritiskom časa poskuša ZDA prepričati, da bi izboljšale načrt za končanje vojne v Ukrajini v korist Kijeva. Trumpov načrt je presenetil tako Ukrajino kot Evropo. Neuspeh Bruslja bi bil v prid Moskve.

Lufthansa želi prevzeti še eno evropsko letalsko družbo. Podjetje je uradno izrazilo zanimanje za manjšinski delež v portugalski državni letalski družbi TAP. V tekmo za prevzem se je že vključil konkurent Air France-KLM. Lufthansa si s tem želi okrepiti svoje povezave, pomembne predvsem za poti v Južno Ameriko.

Microsoft in Nvidia sta se z Anthropic dogovorila o strateškem partnerstvu, v sklopu katerega bosta v podjetje vložila do 15 milijard dolarjev. Microsoft bo v Anthropic vložil do 10 milijard dolarjev, Nvidia pa do 5 milijard dolarjev. Anthropic bo svojo platformo Claude razširil na Microsoft Azure.

V ukrajinskem parlamentu je zaradi velikega korupcijskega škandala v energetskem sektorju prišlo do protestne akcije. Opozicijska stranka je blokirala glasovanje o odstavitvi dveh ministrov, vpletenih v škandal, in zahteva odstop celotne vlade, kar predstavlja največji korupcijski škandal od začetka vojne.

Andrej Babiš pogojuje reševanje svojega konflikta interesov z zagotovilom, da ga bo predsednik Petr Pavel imenoval za premierja. Predsednik Pavel pa zahteva, da Babiš javno predstavi načrt za rešitev konflikta interesov, preden ga imenuje. Politologi menijo, da Babiš ustvarja dimno zaveso in se mu ne mudi z javno razlago konflikta.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je na vrhu o evropski digitalni suverenosti v Berlinu izjavil, da Evropa ne želi biti odvisna od ameriških in kitajskih tehnoloških podjetij. Pozval je k "evropski preferenci" v digitalnem sektorju in poudaril, da Kitajska izvaja preferenco za lokalno, ZDA pa imajo podobno politiko. Macron je zavrnil, da bi bila Evropa tehnološki vazal ZDA in Kitajske v tekmi za umetno inteligenco.

Energetski in industrijski holding (EPH) Daniela Křetínskega in TotalEnergies sta ustanovila skupno podjetje, ki se bo osredotočalo na fleksibilno proizvodnjo električne energije v Italiji, na Nizozemskem, v Združenem kraljestvu, na Irskem in potencialno tudi v Franciji. Vrednost podjetja je ocenjena na 10,6 milijarde evrov.

Po novi jesenski gospodarski napovedi EU bo Avstrija leta 2026 med državami z najpočasnejšo gospodarsko rastjo v Evropski uniji. Pričakuje se, da bo rast BDP znašala le 0,9 %, medtem ko se za celotno EU pričakuje 1,4-odstotna rast. Poleg tega naj bi bil avstrijski proračunski primanjkljaj v prihodnjih letih nad dovoljeno mejo 3 %.

Kitajska je zaradi izjav japonske premierke Sanae Takaichi o Tajvanu okrepila svarila svojim državljanom pred potovanji na Japonsko. Takaichijeva je nakazala, da bi lahko kitajski napad na Tajvan izzval japonski vojaški odgovor, kar je sprožilo proteste Kitajske. Japonska si prizadeva umiriti naraščajoči spor s Kitajsko, saj Takaichijeva podpira Tajvan in vidi Kitajsko kot naraščajočo grožnjo, zaradi česar je naročila pospešitev načrtov za povečanje vojaške porabe.

Andrej Babiš, predsednik stranke ANO, bo sprejel nepreklicne korake za rešitev navzkrižja interesov glede holdinga Agrofert. Alena Schillerová, podpredsednica stranke, je v televizijski oddaji izjavila, da je rešitev navzkrižja interesov pogoj predsednika Petra Pavla, da bi Babiš postal premier. Babiš bo javnosti pojasnil, kako bo rešil morebitno prihodnje navzkrižje interesov, bodisi na dan imenovanja za premierja bodisi dan prej, odvisno od dogovora s predsednikom Pavlom. Schillerová je tudi dejala, da Babiš ne bo prodal Agroferta, ker je to zapleteno.

Ukrajina in Rusija sta se v Turčiji in Združenih arabskih emiratih pogovarjali o ponovnem zagonu izmenjave ujetnikov. Zadnja izmenjava je bila 2. oktobra, ko je bilo izpuščenih 185 pripadnikov oboroženih sil in 20 civilistov. Rusija je zamudila tudi rok za zavzetje Pokrovska in Kupjanska, ki ga je postavil Putin.

Donald Trump je odredil preiskavo povezav med Jeffreyjem Epsteinom in vplivnimi demokrati, vključno z Billom Clintonom, ter večjimi bankami. Zahteva prihaja v času, ko so se pojavili novi e-mail sporočili Epsteina, ki so Trumpa prikazala v negativni luči, kar je sprožilo polemike in poskus preusmeritve pozornosti.

V obsežnem ruskem napadu z droni in raketami na Kijev je umrlo štiri ljudi, 27 pa je bilo ranjenih. Napad je povzročil požare in poškodoval stanovanjske zgradbe v več okrožjih prestolnice.

Finančni ministri držav članic Evropske unije so se v Bruslju dogovorili o ukinitvi oprostitve plačila davkov za pakete iz tretjih držav, vredne manj kot 150 evrov. Ta ukrep je namenjen predvsem omejevanju uvoza poceni izdelkov, predvsem s spletnih platform, kot sta Temu in Shein, ter izboljšanju konkurenčnosti evropskih podjetij. Ministri so se zavezali k hitri implementaciji rešitve.

Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal zakon o financiranju vlade, ki ga je izpogajala skupina republikancev in senatorjev, povezanih z demokrati. Zakon podaljšuje financiranje vlade do konca januarja. Trump je konec zaustavitve označil za »zelo veliko zmago«.

Evropski parlament je potrdil oslabljeno različico zakona o dobavni verigi, pri čemer so glasovale tudi desnosredinske in desne stranke, vključno s frakcijami Union in AfD. Spremembe vključujejo rahljanje pravil in omejitev obveznosti poročanja o trajnosti. Zeleni so izrazili nezadovoljstvo nad izidom glasovanja.

Najdaljše zaprtje ameriške vlade v zgodovini je povzročilo težave malim podjetjem, odvisnim od zveznih pogodb. Podjetja so zmanjševala stroške, razmišljala o odpuščanjih in iskala stabilno delo, medtem ko so poskušala priti do zaprtih vladnih uradov. Zakonodajalci so se vrnili v Washington, da bi glasovali o kompromisni zakonodaji, ki bi financirala vlado do 30. januarja. Pričakovati je, da bo večina demokratov glasovala proti predlogu zakona.

Svetovne delnice so v četrtek večinoma pridobile, potem ko so se ameriške delnice ustalile blizu rekordnih vrednosti. Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal zakon o financiranju vlade, s čimer se je končala rekordna 43-dnevna zaustavitev.