Rusija je v ponedeljek uradno obtožila Ukrajino, da je z 91 brezpilotnimi letalniki izvedla napad na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je dogodek označil za dejanje državnega terorizma in napovedal, da bo Moskva zaradi tega dogodka resno revidirala svoja izhodišča v prihajajočih mirovnih pogajanjih. Kljub temu je Lavrov poudaril, da se Rusija ne namerava umakniti iz diplomatskih procesov z Združenimi državami Amerike, vendar bodo povračilni ukrepi vključevali napade na vnaprej določene cilje v Ukrajini. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ruske navedbe kategorično zavrnil in jih označil za laž, s katero želi Kremelj spodkopati nedavne diplomatske premike in pripraviti teren za nove silovite napade na Kijev ter vladna poslopja. Zelenski trdi, da Moskva namerno ustvarja izmišljene incidente, da bi opravičila nadaljevanje agresije v trenutku, ko se krepijo prizadevanja ameriškega predsednika Donalda Trumpa za končanje konflikta. Ukrajinski voditelj je opozoril, da bi ti ruski očitki lahko služili kot izgovor za neposredno stopnjevanje vojne proti civilni in državni infrastrukturi. O domnevnem napadu sta se po telefonu pogovarjala tudi Donald Trump in Vladimir Putin. Svetovalec Kremlja Jurij Ušakov je sporočil, da je bil Trump nad novico šokiran in ogorčen, medtem ko je Bela hiša pogovor opisala kot pozitiven v luči iskanja mirovne rešitve. Incident se je zgodil le dan po Trumpovem srečanju z Zelenskim na Floridi, kar po mnenju ruskih analitikov kaže na poskus tretje strani, verjetno britanske, da bi preprečila mirovni proces. Razmere ostajajo napete, saj Rusija vztraja pri zaostritvi svojih pogojev za ustavitev sovražnosti.

Ameriški predsednik Donald Trump je v svoji rezidenci Mar-a-Lago na Floridi sprejel izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja na šestem srečanju v letošnjem letu. Glavni temi pogovorov sta bili prihodnost območja Gaze in zaostritev politike do Irana. Trump je v izjavah pred srečanjem jasno podprl morebitne izraelske vojaške posege proti Iranu, če bi Teheran nadaljeval z razvojem svojega raketnega in jedrskega programa ali zavrnil nov dogovor. Po poročanju sta voditelja obravnavala tudi podrobnosti mirovnega načrta za Gazo, pri čemer Trump vztraja pri popolni razorožitvi gibanja Hamas, kar pa je slednje vnaprej zavrnilo. Poleg varnostnih vprašanj je obisk zaznamovala Trumpova trditev, da je pomilostitev Netanjahuja glede korupcijskih obtožb v Izraelu že v postopku oziroma zagotovljena. Te navedbe je izraelski predsednik Izchak Herzog v uradnem odzivu zanikal, kar kaže na določena razhajanja med ameriškimi pričakovanji in izraelskim pravosodnim sistemom. Kljub temu srečanje potrjuje tesno zavezništvo med voditeljema, ki se usklajujeta glede strateške prevlade na Bližnjem vzhodu in stopnjevanja pritiska na iranski režim, hkrati pa skušata doseči dogovor o končanju sovražnosti v palestinski enklavi pod ameriškimi pogoji.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so sile Združenih držav Amerike prejšnji teden izvedle vojaški udar na objekt v Venezueli. Čeprav podrobnosti o točni lokaciji in naravi cilja niso bile takoj razkrite, ameriški mediji poročajo, da je bila operacija usmerjena proti infrastrukturi, ki jo uporabljajo mreže za trgovino z drogami. To dejanje predstavlja prvo neposredno vojaško operacijo ZDA na venezuelskem kopnem v zadnjem obdobju. Operacija sledi septembrski napovedi poostrenega nadzora in zračnih napadov v Karibskem morju, kjer so ZDA že ciljale plovila, osumljena tihotapljenja mamil. Trumpovi svetovalci so dogodek označili za velik uspeh v boju proti narkoterorizmu, medtem ko napad še dodatno zaostruje že tako napete odnose med Washingtonom in Caracasom. Trump je v radijskem intervjuju poudaril odločnost svoje administracije pri ustavljanju pretoka prepovedanih substanc v Združene države.

Močne zimske nevihte, ki so v zadnjih dneh zajele severovzhodni del Združenih držav Amerike in območje Velikih jezer, so povzročile obsežen kaos v letalskem prometu. Zaradi obilnega sneženja in poledice so letalske družbe odpovedale ali odložile več tisoč letov ravno v času po božičnih praznikih, ko na milijone Američanov potuje domov. Razmere so se danes zjutraj dodatno poslabšale, saj je regijo prekrila debela snežna odeja, kar je oblasti v zveznih državah New York in New Jersey prisililo v razglasitev izrednih razmer. Samo v soboto so na letališčih v okolici New Yorka zabeležili na stotine odpovedanih letov, kar je povzročilo prenatrpanost terminalov in velike zamude pri potovanjih. Guvernerji prizadetih zveznih držav so prebivalce pozvali k previdnosti, saj se regija spopada z eno najhujših vremenskih front v letošnji zimski sezoni. Težave v prometu se ne omejujejo le na zračni prostor, temveč poročajo tudi o ovirah v cestnem in železniškem prometu po celotnem severovzhodu ZDA.

Vladimir Putin je podpisal zakon, ki Rusiji omogoča, da ne upošteva sodb tujih sodišč v kazenskih zadevah, povezanih z Ukrajino. Ruski minister za zunanje zadeve Sergej Lavrov je izjavil, da je Ukrajina poskušala napasti Putinovo rezidenco v regiji Novgorod z 91 droni. Kremelj je sporočil, da mora Ukrajina umakniti svoje vojake iz delov Donbasa, če želi mir, sicer bo izgubila še več ozemlja.

Donald Trump in Volodimir Zelenski sta zaključila pogovore o prekinitvi ognja med Rusijo in Ukrajino brez večjega preboja. Zelenski si prizadeva pridobiti podporo ameriškega predsednika za morebitni dogovor z Rusijo. Po srečanju s Trumpom je Zelenski dejal, da se bodo ameriške in ukrajinske ekipe kmalu ponovno sestale, napovedano pa je tudi srečanje voditeljev.

Donald Trump je izjavil, da je dogovor o končanju ruske invazije na Ukrajino bližje kot kdaj koli prej, vendar ni poročal o preboju glede ozemlja. Kremelj je potrdil, da se strinja s Trumpovo oceno, da je mir v Ukrajini postal bližji, in napovedal nov telefonski pogovor med Putinom in Trumpom v bližnji prihodnosti. Svetovalec Trumpa, Burns, je posvaril pred popolnim odzivom ZDA, če mirovna pogajanja ne bodo uspela.

New York se je soočil z zimsko nevihto, ki je prinesla do šest centimetrov snega v nekaterih delih mesta, kar je povzročilo zamude skoraj 4.000 letov in izdajo zimskih opozoril. Medtem ko je bila snežna odeja v Centralnem parku manjša od pričakovanj, so območja zunaj mesta doživela več snega. Zaradi snega, žleda in ledu je prišlo do motenj v prometu na severovzhodu ZDA, z razglasitvijo izrednih razmer v New Yorku in New Jerseyju.

Francoska igralka Brigitte Bardot, ki je umrla v nedeljo v starosti 91 let, se je v Kanadi spominjajo tudi kot aktivistke za pravice živali in glasne nasprotnice kanadskega lova na tjulnje.

Močna zimska nevihta je konec tedna povzročila kaos v prometu po ZDA, zlasti na severovzhodu in v regiji Velikih jezer. Na tisoče letov je bilo odpovedanih ali preloženih, pri čemer so bila najbolj prizadeta letališča v New Yorku in New Jerseyju. Zaradi snega in poledice so v več zveznih državah razglasili izredne razmere. V New Yorku so zabeležili največjo količino snega v zadnjih štirih letih.

Poleg njene igralske kariere, v kateri je med letoma 1954 in 1973 posnela 45 filmov in zaslovela s filmom »In Bog je ustvaril žensko«, so se ji poklonili tudi zaradi njenega neumornega aktivizma za pravice živali. Bardotova je bila tudi pevka in muza številnih umetnikov. Zadnji mož Brigitte Bardot je bil Bernard d’Ormale, s katerim je živela več kot trideset let. Spoznal ju je Jean-Marie Le Pen. Čeprav se sama ni imela za lepo, je postala ena najbolj zaželenih žensk na svetu.

Po poročanju njene fundacije je v starosti 91 let umrla francoska igralka, pevka in aktivistka za pravice živali Brigitte Bardot. Med letoma 1954 in 1973 je posnela 45 filmov.

Poleg že znanih dejstev o njeni igralski in aktivistični karieri, novi članki poudarjajo, da je Bardotova desetletje navduševala svet in se kasneje umaknila iz javnega življenja. Opisujejo jo kot eno največjih in protislovnih ženskih ikon 20. stoletja.

Umrla je francoska igralka Brigitte Bardot, ki je bila ikona francoskega filma in seks simbol 60. let. Poleg igralske kariere je bila znana po svojem aktivizmu za pravice živali in kasnejši kritični drži do islama. S filmom 'In Bog je ustvaril žensko' (Et Dieu… créa la femme) leta 1956 je dosegla svetovno slavo. Njena lepota in vpliv sta jo postavila v središče pozornosti, čeprav sama ni menila, da je tako lepa.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal, da se bo v nedeljo na Floridi srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Srečanje bo potekalo na Trumpovem posestvu Mar-a-Lago.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal, da se bo z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom srečal v nedeljo, 28. decembra, na Floridi. Kremelj je potrdil telefonski stik med Rusijo in ZDA, vendar ni razkril podrobnosti pogovora.

Izraelski obrambni minister Israel Katz je ponovil napovedi o vzpostavitvi izraelskih postojank v Gazi, da bi preprečili ponovitev preteklih dogodkov. Katz je dejal, da so globoko v Gazi in je ne bodo nikoli zapustili. Vendar pa so njegove službe kasneje omilile te izjave.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovil poziv venezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru, naj odstopi s položaja, in dejal, da bi bilo to zanj "pametno". ZDA še naprej zaostrujejo pritisk na Venezuelo, medtem ko ministrica za domovinsko varnost ZDA Noem Madura označuje za sovražnika Združenih držav in poziva k zamenjavi oblasti.

V Bačkem Petrovcu so se zbrali nezadovoljni državljani slovaške narodnosti v Vojvodini, da bi protestirali ob obisku slovaškega predsednika Petra Pellegrinija. Protest so spremljale tudi policijske enote, udeleženci pa so izrazili nezadovoljstvo, ker jih policija potiska in trdi, da ogrožajo varnost.

Premier Andrej Babiš se je sestal s Filipom Turkom, ki ga predsednik Petr Pavel noče imenovati za ministra za okolje. Po sestanku z Turkom naj bi se Babiš pogovoril s predsednikom stranke Motoristi, Petrom. Predsednik Pavel pričakuje, da Babiš Turka ne bo predlagal za ministra. Motoristi pa kljub temu nimajo drugega kandidata za ministra za okolje. Turek je predsedniku Pavlu pojasnil svoje afere, vendar je Pavel še vedno zadržan glede njegovega imenovanja.