Andrej Babiš, predsednik stranke ANO, bo sprejel nepreklicne korake za rešitev navzkrižja interesov glede holdinga Agrofert. Alena Schillerová, podpredsednica stranke, je v televizijski oddaji izjavila, da je rešitev navzkrižja interesov pogoj predsednika Petra Pavla, da bi Babiš postal premier. Babiš bo javnosti pojasnil, kako bo rešil morebitno prihodnje navzkrižje interesov, bodisi na dan imenovanja za premierja bodisi dan prej, odvisno od dogovora s predsednikom Pavlom. Schillerová je tudi dejala, da Babiš ne bo prodal Agroferta, ker je to zapleteno.

Ukrajinska vojska je sporočila, da je zadela rafinerijo v ruskem mestu Rjazan, ki se nahaja približno 200 km jugovzhodno od Moskve. Guverner Rjazanske oblasti je dejal, da je ruska zračna obramba nad regijo sestrelila 25 ukrajinskih dronov. Ruske sile pa naj bi na jugu Ukrajine ubile štiri ljudi.

Ukrajina in Rusija sta se v Turčiji in Združenih arabskih emiratih pogovarjali o ponovnem zagonu izmenjave ujetnikov. Zadnja izmenjava je bila 2. oktobra, ko je bilo izpuščenih 185 pripadnikov oboroženih sil in 20 civilistov. Rusija je zamudila tudi rok za zavzetje Pokrovska in Kupjanska, ki ga je postavil Putin.

Donald Trump je izjavil, da verjame, da so dnevi Nicolása Madura šteti in da so možni kopenski napadi znotraj Venezuele. Strokovnjaki pa so opozorili, da bi morebitna odstranitev Madura s strani ZDA lahko vodila v dolgotrajno vojaško posredovanje in kaos v državi.

V petek pozno zvečer je pri Blindenmarktu (okrožje Melk) na zahodni progi v Avstriji umrla ženska, ki je trainsurfala. Ženska je bila del skupine trainsurferjev iz Češke. Zahodna proga je bila začasno zaprta. Skupina naj bi se v Amstettnu okoli 22. ure vkrcala na ICE in se vozila do St. Pöltna.

Trumpovi zavezniki so bili po poročanju Newsweeka pretreseni zaradi političnih udarcev po volitvah leta 2025. James Carville se je spopadel s Kayleigh McEnany na Fox News. Ugotovljeno je bilo, da so bili nekateri Trumpovi podpisi na pomilostitvah enaki, kar je sprožilo kritike. Marjorie Taylor Greene se je po trditvah o prejetih grožnjah primerjala z žrtvami Jeffreyja Epsteina.

Donald Trump je odredil preiskavo povezav med Jeffreyjem Epsteinom in vplivnimi demokrati, vključno z Billom Clintonom, ter večjimi bankami. Zahteva prihaja v času, ko so se pojavili novi e-mail sporočili Epsteina, ki so Trumpa prikazala v negativni luči, kar je sprožilo polemike in poskus preusmeritve pozornosti.

V obsežnem ruskem napadu z droni in raketami na Kijev je umrlo štiri ljudi, 27 pa je bilo ranjenih. Napad je povzročil požare in poškodoval stanovanjske zgradbe v več okrožjih prestolnice.

Finančni ministri držav članic Evropske unije so se v Bruslju dogovorili o ukinitvi oprostitve plačila davkov za pakete iz tretjih držav, vredne manj kot 150 evrov. Ta ukrep je namenjen predvsem omejevanju uvoza poceni izdelkov, predvsem s spletnih platform, kot sta Temu in Shein, ter izboljšanju konkurenčnosti evropskih podjetij. Ministri so se zavezali k hitri implementaciji rešitve.

Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal zakon o financiranju vlade, ki ga je izpogajala skupina republikancev in senatorjev, povezanih z demokrati. Zakon podaljšuje financiranje vlade do konca januarja. Trump je konec zaustavitve označil za »zelo veliko zmago«.

Evropski parlament je potrdil oslabljeno različico zakona o dobavni verigi, pri čemer so glasovale tudi desnosredinske in desne stranke, vključno s frakcijami Union in AfD. Spremembe vključujejo rahljanje pravil in omejitev obveznosti poročanja o trajnosti. Zeleni so izrazili nezadovoljstvo nad izidom glasovanja.

Najdaljše zaprtje ameriške vlade v zgodovini je povzročilo težave malim podjetjem, odvisnim od zveznih pogodb. Podjetja so zmanjševala stroške, razmišljala o odpuščanjih in iskala stabilno delo, medtem ko so poskušala priti do zaprtih vladnih uradov. Zakonodajalci so se vrnili v Washington, da bi glasovali o kompromisni zakonodaji, ki bi financirala vlado do 30. januarja. Pričakovati je, da bo večina demokratov glasovala proti predlogu zakona.

Svetovne delnice so v četrtek večinoma pridobile, potem ko so se ameriške delnice ustalile blizu rekordnih vrednosti. Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal zakon o financiranju vlade, s čimer se je končala rekordna 43-dnevna zaustavitev.

Najdaljše zaprtje ameriške vlade v zgodovini je povzročilo težave malim podjetjem, ki so odvisna od zveznih pogodb. Podjetja so zmanjšala porabo, razmišljala o odpuščanjih in iskala stabilno delo, medtem ko so poskušala stopiti v stik z zaprtimi vladnimi uradi. Zakonodajalci so se vrnili v Washington, da bi glasovali o kompromisni zakonodaji, ki bi financirala vlado do 30. januarja.

Evropska unija razmišlja o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja za financiranje posojila za reparacije v višini 140 milijard evrov, namenjenega pomoči Ukrajini pri obrambi proti Rusiji. Pri tem se EU sooča s potrebo po dodatnih sredstvih in išče pomoč tudi pri Norveški, ki naj bi imela koristi od konflikta.

Po 43 dneh je ameriški predsednik Donald Trump podpisal začasni proračun, ki ga je predhodno sprejel parlament, s čimer se je končala najdaljša blokada vladnih služb v zgodovini ZDA.

Konec najdaljšega zaprtja ameriške vlade v zgodovini bi pomenil olajšanje za mala podjetja, ki so odvisna od zveznih pogodb ali financiranja. Med sedemtedenskim zaprtjem so podjetja zmanjševala porabo, razmišljala o odpuščanjih in iskala stabilno delo, hkrati pa so poskušala stopiti v stik z zaprtimi vladnimi uradi.

Demokrati v ameriškem kongresu so objavili dodatna elektronska sporočila Jeffreyja Epsteina, ki nakazujejo, da je Donald Trump vedel za njegovo nedopustno vedenje. V elektronskih sporočilih Epstein omenja, da je Trump preživel ure z eno od deklet v njegovi hiši. Bela hiša je te obtožbe označila za blatenje predsednika.

Donald Trump je dejal, da ima obveznost tožiti BBC zaradi montaže svojega govora z dne 6. januarja. BBC naj bi pripravljal osebno opravičilo Trumpu, da bi se izognil tožbi. Stranka Reform UK se je umaknila iz BBC-jevega dokumentarca, ki ga je ustvarila družba, ki je stala za spornim programom o Trumpu.

Predsednik Petr Pavel je po srečanju z Andrejem Babišem ponovil zahtevo, da Babiš pred imenovanjem za premierja javno pojasni, kako namerava rešiti svoj konflikt interesov v zvezi z lastništvom holdinga Agrofert. Pavel poleg tega od Babiša pričakuje spremembe v programu vlade.