Po vdoru ruskega drona v romunski zračni prostor je Romunija drugič v nekaj dneh poklicala ruskega veleposlanika. Zunanje ministrstvo je dejanje označilo za nesprejemljivo in neodgovorno. Incident se je zgodil med obsežnim ruskim napadom na ukrajinsko infrastrukturo, zaradi česar so nemudoma vzletela letala F-16.

Po protestih proti korupciji, ki so strmoglavili vlado, je bila Sushila Karki, nekdanja vrhovna sodnica, prisegla kot začasna predsednica vlade Nepala. Karki je obiskala protestnike, ranjene v protestih, v bolnišnici. Oblasti so odpravile policijsko uro v Katmanduju in okolici.

Donald Trump je izjavil, da je pripravljen okrepiti sankcije proti Rusiji zaradi vojne v Ukrajini, vendar pod pogojem, da vse države članice Nata prenehajo kupovati rusko nafto. Trump je poslal pismo članom Nata, v katerem zahteva prekinitev nakupa ruske nafte.

Donald Trump je izjavil, da je pripravljen uvesti močne sankcije proti Rusiji, če vse države članice Nata prenehajo kupovati rusko nafto in se strinjajo s podobnimi ukrepi, kot so ZDA. Trump je poudaril, da je pripravljen ukrepati, ko bodo to storile države Nata.

Izraelska vojska načrtuje prevzem nadzora nad mestom Gaza, zaradi česar je že več kot 250.000 prebivalcev zapustilo svoje domove. Kljub novim izraelskim napadom in žrtvam pa mnogi prebivalci še vedno ostajajo v mestu.

Donald Trump je predlagal, da bi članice Nata prenehale kupovati nafto od Rusije in uvedle visoke carine na kitajsko blago, od 50 do 100 odstotkov, da bi prekinile kitajski vpliv na Rusijo in s tem končale vojno v Ukrajini. Medtem je ruski predstavnik pri ZN pohvalil Trumpa in kritiziral Zelenskega, češ da Kijev nikoli ni želel miru in zato zavrača Trumpove predloge.

V Londonu je potekal protest proti britanski azilni politiki, ki ga je organiziral Tommy Robinson. Shoda naj bi se udeležilo več kot 100.000 ljudi. Hkrati so potekali tudi protidemonstracije, med katerimi je prišlo do spopadov s policijo.

Ukrajinska skupina vojnih analitikov DeepState je poročala, da so ruske sile že tretjič uporabile plinovode za infiltracijo v Ukrajino, tokrat blizu kraja Lyman Pershyi. Rusi naj bi za premikanje po ceveh uporabljali posebne naprave. Medtem Ukrajina razmišlja o izklopu mobilnega interneta med ruskimi napadi z droni, opremljenimi s karticami SIM, ki jih Rusi uporabljajo že približno šest mesecev.

Donald Trump je za zaostritev sankcij proti Rusiji postavil pogoj, da države Nata prenehajo kupovati rusko nafto. Opozoril je, da nekatere članice EU, kot sta Madžarska in Slovaška, še vedno uvažajo rusko nafto preko naftovoda Družba. V Rusiji je prišlo do požara v rafineriji nafte v Baškortostanu po napadu ukrajinskega drona.

Sirski prehodni predsednik Ahmed al-Šara je potrdil, da Sirija in Izrael vodita pogovore o varnostnem sporazumu. Pogovori naj bi se osredotočali na ponovno vzpostavitev razmer, kakršne so bile pred strmoglavljenjem dolgoletnega voditelja Bašarja al-Asada. Omenjeni pogovori potekajo kljub dolgotrajnim napetostim med državama.

V Dohi je potekal arabsko-islamski vrh, kjer so obsodili izraelski napad na Katar in poudarili, da ogroža prizadevanja za normalizacijo odnosov z arabskimi državami. Katarski premier je pozval mednarodno skupnost, naj sankcionira Izrael. Nekdanji izraelski premier Ehud Olmert je obžaloval smrt sina voditelja Hamasa Khalila al-Hayya v izraelskem napadu v Katarju.

Egipt je trdil, da je razkril izraelski načrt za atentate na voditelje Hamasa v Kairu, in opozoril, da bi to pomenilo kršitev suverenosti in objavo vojne. Nizozemska se je pridružila Irski pri napovedi, da ne bo sodelovala na Evroviziji, če bo na njej nastopil Izrael. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je zavrnil teorije zarote, ki so se pojavile, da naj bi bil Izrael odgovoren za smrt intelektualca Charlieja Kirka.

Donald Trump je omalovaževal vdor drona v Poljsko in predlagal, da je šlo verjetno za napako, kar je razjezilo zaveznike v Natu. Trdil je, da se mu 'potrpljenje s Putinom izteka'. Rusija je zavrnila obtožbe, da je ciljala na Poljsko. Zaradi ukrajinske grožnje z droni in strahu pred razširitvijo ruskih sankcij so cene nafte poskočile. Nato je sprožil operacijo 'Eastern Sentry'.

Predsednik Trump je izjavil, da je bil aretiran osumljenec za umor desničarskega aktivista Charlieja Kirka. Prav tako je napovedal napotitev pripadnikov Nacionalne garde v Memphis z namenom zmanjšanja kriminala.

V Bratislavi na Námestí SNP je potekal protest proti korakom trenutne vladne koalicije pod vodstvom Roberta Fica. Protest sta organizirala opozicijski poslanec Alojz Hlina (SaS) in državljanski aktivist Nikita Slovák, pridružila pa se jim je tudi iniciativa Mier Ukrajine. Policija je opozorila na možne prometne omejitve zaradi shoda, na katerem se je zbralo več tisoč ljudi, ki so izrazili nestrinjanje s politiko vlade in pozvali k ohranitvi demokracije.

Kreml je sporočil, da so rusko-ukrajinska mirovna pogajanja prekinjena in obtožil države Evropske unije za oviranje pogovorov. Kaczyński je kritiziral Trumpa zaradi njegovih izjav o vdoru ruskih dronov na Poljsko, češ da gre za zavajanje. V poljski javnosti se je pojavila razprava o tem, zakaj Poljska še ni zgradila učinkovitega sistema za boj proti dronom, pri čemer so odgovor na ruski vdor dronov ocenili kot neustrezen in predrag.

Benjamin Netanyahu je ponovil, da ne bo palestinske države. Medtem so viri iz Bele hiše poročali o naraščajočem nezadovoljstvu Trumpove administracije z Netanyahujevimi odločitvami, pri čemer naj bi Trump in njegovi sodelavci bili zaskrbljeni zaradi izraelskih napadov. Združeni narodi so obravnavali rešitev o "suvereni in neodvisni državi Palestine" brez Hamasa, čemur Netanyahu ostro nasprotuje. Hkrati več zahodnih držav, vključno s Francijo, napoveduje priznanje palestinske države.

Italijanski minister za zunanje zadeve Antonio Tajani je izjavil, da bo Italija preučila uvedbo sankcij proti Izraelu, kot je predlagala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Prav tako je poudaril, da so potrebne nove sankcije proti Rusiji, da bi se povečal pritisk na predsednika.

Evropska komisija je Ukrajini izplačala osmi obrok izjemnega posojila za makrofinančno pomoč (MFA) v višini milijarde evrov. To dejanje utrjuje vlogo EU kot največje donatorke Ukrajine. S tem zadnjim izplačilom se skupna podpora komisije Ukrajini še povečuje, saj EU še naprej zagotavlja finančno pomoč državi.

Evropska centralna banka (ECB) je ponovno ohranila nespremenjene ključne obrestne mere v evroobmočju, pri čemer depozitna obrestna mera ostaja pri 2,0 odstotkih. Kljub negotovim političnim razmeram so ekonomisti ECB popravili svoje napovedi gospodarske rasti navzgor.