APDEJT.si

Britanski naftni gigant BP je v globokih vodah ob obali Brazilije odkril največje nahajališče nafte in zemeljskega plina v zadnjih 25 letih. Odkritje je pomemben uspeh za podjetje, ki si prizadeva izboljšati svoje rezultate po nekaj manj uspešnih letih. Nahajališče Bumerangue se nahaja v bazenu Santos, približno 400 kilometrov od Ria de Janeira.

Opozicijska stranka Sloboda in Solidarnost (SaS) je kritizirala slovaško vlado zaradi načrtovanega nadaljevanja neposredne energetske pomoči v letu 2026, ocenjujoč, da bo šlo za metanje stotine milijonov evrov skozi okno. Po mnenju SaS bodo energijske dotacije prejeli tudi tisti, ki jih ne potrebujejo.

Slovaški premier Robert Fico je napovedal, da bo koaliciji predložil predlog kompenzacij, ki naj bi zagotovile, da se cene energije za 90 odstotkov gospodinjstev do leta 2026 ne bodo spremenile. Fico je to informacijo delil na družbenih omrežjih, kjer je poudaril, da želi preprečiti podražitve plina in toplote.

Ameriški trgovinski predstavnik Jamieson Greer je izjavil, da so Trumpove carinske stopnje "dokaj fiksne". Kljub pritiskom in nasprotovanjem, tudi s strani ameriških podjetij in držav, ki so vložile tožbe, ZDA vztrajajo pri ohranitvi carin, uvedenih v času Trumpove administracije, in ne kažejo znakov hitrih izjem za zaveznike. Kanada še vedno upa na trgovinski dogovor, medtem ko ameriška administracija zatrjuje, da so visoke dajatve na partnerje "zaklenjene".

Organizacija OPEC+ je potrdila povečanje proizvodnje nafte za september za 548.000 sodčkov na dan. Osem držav članic OPEC+ se je dogovorilo o povečanju proizvodnje nafte za september za 547.000 sodčkov na dan glede na zahtevano raven proizvodnje avgusta 2025.

Poljska in Južna Koreja sta podpisali sporazum o dobavi 180 tankov K-2GF in njihove polonizirane različice K2PL. Tanke bodo skupaj s podpornimi vozili izdelovali v poljskih Gliwicah, v podjetju, ki spada pod okrilje obrambne skupine PGZ. Poljski mediji so sporazum označili za »tankovsko pogodbo stoletja«.

Slovaški državni proračun je konec julija 2025 dosegel primanjkljaj v višini 3,637 milijarde evrov, pri čemer so bili prihodki višji za 1,942 milijarde evrov v primerjavi z enakim obdobjem lani. Medtem je češki državni proračun julija izkazal primanjkljaj v višini 168,2 milijarde kron, kar je najnižji deficit od začetka pandemije covida-19, vendar hkrati šesti najvišji od nastanka Češke. Od junija se je deficit povečal za 15,8 milijarde kron.

Slovenski peki opozarjajo na nevarnost prehranske krize in pozivajo državo, da sprejme načrt za zaščito domače proizvodnje živil. Predlagajo, da se povečanje izdatkov za obrambo, dogovorjeno znotraj NATA, usmeri tudi v podporo živilskim subjektom kritične infrastrukture, kot so pekarne in mlini. Milan Lapšanský, predsednik SZPCC, je poudaril, da bi morala Slovenija slediti zgledu Finske, ki si prizadeva za 80-odstotno domačo proizvodnjo ključnih živil.

Članki s spletnih strani zoznam.sk in sme.sk poročajo, da se vlaganje na trgih, ki dosegajo rekordne vrednosti, kljub temu lahko izplača. Ameriške delnice so dosegle nove zgodovinske rekorde, kar pri vlagateljih odpira vprašanje, ali nadaljevati z rednim investiranjem ali počakati na ugodnejše cene. Zgodovinski podatki kažejo, da sta redno vlaganje in potrpežljivost ključna za dolgoročni uspeh na borzi.

Ameriška centralna banka (Fed) je obdržala obrestne mere nespremenjene, kar je že petič zapored. Odločitev je bila sprejeta kljub kritikam predsednika Donalda Trumpa, ki je zahteval znižanje obrestnih mer. Jerome Powell je opozoril na potencialni vpliv Trumpovih carin na inflacijo in gospodarstvo. Prišlo je tudi do razhajanj med guvernerji glede monetarne politike, saj sta dva glasovala za znižanje obrestnih mer, kar se je zgodilo prvič po letu 1993.

Ameriška centralna banka (Fed) je že petič zapored ohranila ključno obrestno mero v razponu med 4,25 % in 4,50 %, kar je bilo v skladu s pričakovanji. Kljub temu so na to odločitev ameriške borze reagirale z oslabitvijo delnic, saj je guverner Feda Jerome Powell omilil upanje na morebitno znižanje obrestnih mer septembra. Odločitev Feda, čeprav pričakovana, ni bila soglasna.

Ameriški predsednik Donald Trump je uvedel 25-odstotne carine na uvoz indijskega blaga, vendar kljub temu nadaljuje trgovinska pogajanja z Indijo. Z Južno Korejo je sklenil sporazum, ki vključuje 15-odstotne carine na južnokorejsko blago, v zameno za naložbe v ZDA. Poleg tega je Trump podpisal odlok o posebnih dajatvah na baker in odpravil carinsko izvzetje za pošiljke majhne vrednosti. Brazilija je prejela 50-odstotno carino.

Ameriška valuta je bila na poti k najdaljšemu nizu dnevnih rasti od februarja, potem ko so najnovejši makroekonomski podatki potrdili solidno stanje gospodarstva ZDA. Kljub kaosu pod Trumpovo administracijo, je Amerika dosegla dvakrat hitrejši rast od Evropske unije. Dvotedenska krepitev dolarja se je še pospešila po objavi podatkov o BDP v sredo. Forint je trpel, evro pa je presegel 400 enot.

Opozicijska stranka SaS na Slovaškem je vložila predlog zakona za ukinitev obveznega plačevanja prispevkov za zdravstveno zavarovanje od tako imenovanih pasivnih prihodkov. Novelo zakona o zdravstvenem zavarovanju je vložil poslanec Marián Viskupič (SaS), ki trdi, da bi takšna sprememba pozitivno vplivala na podjetnike in prebivalce.

Nemška vlada je sprejela osnutek proračuna za leto 2026, ki predvideva rekordne investicije. S tem želi Berlin opustiti fiskalni konzervatizem v korist modernizacije države in krepitve obrambne sposobnosti, pri čemer načrtuje zadolžitev v višini 174,3 milijarde evrov. Kljub temu, da je predlog proračuna za 2026 že sprejet, Nemčija še nima dokončno potrjenega letošnjega proračuna, saj je vlada padla in so bile razpisane predčasne volitve.

Opozicijska stranka SaS je ostro kritizirala izjave slovaškega premierja Roberta Fica, da je ruska ekonomija močnejša od nemške. SaS je Ficove trditve označila za širjenje dezinformacij in poudarila, da je nemško gospodarstvo več kot dvakrat večje od ruskega, merjeno po osnovnem nominalnem BDP.

Na Slovaškem naj bi podjetja od začetka leta 2027 obvezno izdajala elektronske račune in digitalno, v realnem času, poročala finančni upravi o dobavah blaga in storitev. Ta sprememba izhaja iz novele zakona o davku na dodano vrednost (DDV), ki jo je predlagalo slovaško ministrstvo za finance.

Opozicijska stranka Progresivna Slovaška (PS) trdi, da premier Robert Fico (Smer-SD) s konšpiracijami o tujih vplivih na Slovaškem poskuša prikriti načrtovano dvigovanje davka na dodano vrednost (DPH) za dve odstotni točki v naslednjem krogu konsolidacije. Po mnenju PS naj bi ljudi čakala nova podražitev, Fico pa naj bi z omenjenimi izjavami zgolj odvrnil pozornost od teh načrtov.

Nemško gospodarstvo se je v drugem četrtletju medkvartalno zmanjšalo za 0,1 %, kar je bilo v skladu s pričakovanji, medtem ko je medletno stagniralo. HDP evroobmočja je v istem obdobju zrasel za 0,1 % medkvartalno in za 1,4 % medletno, kar je preseglo pričakovanja. Slovenska ekonomija je medletno zrasla za 2,4 %, pri čemer je medkvartalni porast znašal 0,2 %, k rasti pa je prispevala predvsem povečana potrošnja gospodinjstev. Evropsko gospodarstvo je v celoti zraslo za 0,2 % medkvartalno. Dôvera v gospodarstvo evroobmočja se je julija povzpela na najvišjo raven v zadnjih petih mesecih, kar je presenetilo analitike, saj se je izboljšalo zaupanje v storitvah, industriji, maloprodaji in med potrošniki.

Medletna rast potrošniških cen v Španiji se je julija pospešila in dosegla najvišje tempo v zadnjih petih mesecih. K temu je prispevalo predvsem povišanje cen električne energije. Podatki kažejo na ponovno rast inflacije, kar predstavlja izziv za gospodarstvo in potrošnike.