Višje javno tožilstvo v Beogradu (VJT) je v sodelovanju z Varnostno-informativno agencijo (BIA) nadaljevalo z identifikacijo osebe, ki je na družbenih omrežjih objavila vznemirjujoče vsebine in pozivala k državljanski vojni.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ponovno zaprosil za osebno srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, saj meni, da je to edini način za zagotovitev trajnega miru. Moskva sicer meni, da takšno srečanje ni smiselno. Ukrajina je predlagala tudi nov krog pogajanj o prekinitvi ognja, ki naj bi potekal naslednji teden, kar je potrdil vir iz ruske pogajalske ekipe.
Kragujevška policija je prejela pohvale za izjemno hitro in učinkovito posredovanje, saj so v zgolj 11 minutah po prejetju prijave aretirali 40-letnega M.J. iz Valjeva, ki je streljal iz avtomatske puške proti hiši svoje bivše tašče v naselju Erdeč. Župan Kragujevca je poudaril, da je hitra reakcija policije rešila življenja in preprečila morebitno tragedijo.
Novi krog mirovnih pogajanj med Rusijo in Ukrajino bo potekal v Istanbulu v sredo. To je potrdil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Medtem se je ukrajinska varnostna služba (SBU) znašla pod plazom kritik zahodnih zaveznic, predvsem držav G7, zaradi aretacij in preiskav v prostorih glavne protikorupcijske agencije NABU. Zaposlene NABU obtožujejo vohunjenja in povezav s prepovedano politično stranko, kar je sprožilo resne pomisleke o neodvisnosti in učinkovitosti protikorupcijskih institucij v Ukrajini.
Generalni sekretar Nata Mark Rutte je podprl izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bi morale države članice Nata sestreljevati ruska letala, ki vstopijo v njihov zračni prostor, če je to potrebno. Ruski ambasador v Franciji, Aleksej Meškov, je ponovil, da bi sestrelitev ruskega letala pomenila vojno. V zadnjih dveh tednih so se povečali vdori v Natov zračni prostor, vključno z napadalnimi droni v Poljski, MiG-39 v Estoniji in nadzornimi droni v Kopenhagnu in Oslu.
V Kaspijskem morju so se 21. julija začele tridnevne vojaške vaje Rusije in Irana z imenom CASAREX 2025. Vaje vključujejo pomorske sile obeh držav ter pripadnike elitne enote iranskih oboroženih sil, Čuvarjev islamske revolucije. Gre za kombinirane pomorske vaje iskanja in reševanja.
Izrael je zavrnil poziv 25 evropskih držav za končanje vojne v Gazi, označil ga je za nerealnega in poudaril, da je za konflikt odgovoren Hamas. Poleg tega se je Izrael pogajal z Etiopijo, Indonezijo in Libijo o sprejemu palestinskih beguncev, kar kaže na diplomatsko operacijo, ki poteka vzporedno z vojaškimi dejanji.
Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je v telefonskem pogovoru z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim ponudil pomoč Turčije pri organizaciji mirovnih pogajanj na visoki ravni med Rusijo in Ukrajino. Erdoğan je izrazil pripravljenost Turčije, da stori vse, kar je v njeni moči, za vzpostavitev kontaktov med državama.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je predlagal Rusiji nov krog mirovnih pogajanj za prihodnji teden, s ciljem pospešitve ritma in doseganja prekinitve ognja. Madžarski premier Viktor Orban je izjavil, da je misel o porazu Rusije v ukrajinskem konfliktu »brezumna fantazija«, pri čemer je opozoril, da Ukrajina nima prednosti ne v človeštvu ne v oborožitvi. Ukrajinske obveščevalne službe so prestregle rusko radijsko komunikacijo, kjer naj bi ruski poveljnik ukazal usmrtitev ranjenega vojaka. Predsednik Vrhovne rade je sporočil, da so volitve v Ukrajini možne šele po koncu vojne, a so priprave že v teku.
V zgodnjih jutranjih urah je v Surčinu izbruhnil požar, ki naj bi ga povzročil električni bicikel. V požaru je bilo poškodovanih več oseb, med njimi tudi dve dojenčka, ki sta se nadihala dima in sta bila prepeljana v bolnišnico v Tiršovi, kjer je njuno stanje stabilno. Deklica je skočila iz prvega nadstropja goreče zgradbe. Na kraju dogodka so hitro posredovale gasilske in policijske enote ter reševalna služba.
London je pozval zaveznike Ukrajine k 50-dnevni kampanji intenzivnega oboroževanja, da bi okrepili vojaško podporo Kijevu in spodbudili Moskvo k pogajanjem o prekinitvi ognja. Ta kampanja sledi ultimatu ameriškega predsednika Donalda Trumpa ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, ki mu je dal 50 dni časa za konec vojne v Ukrajini, sicer mu je zagrozil z ostrimi sankcijami in napovedal obsežno oboroževanje.
Prebivalci več vasi v bližini deponije Golo brdo so zaradi ponovnega požara napovedali protest pred poslopjem lokalne samouprave za nedeljo, 20. julij. Očividci so pred izbruhom plamena in gostega dima slišali pok, sumijo pa, da je prišlo do eksplozije metana.
Ukrajina je okrepila napade na rusko energetsko infrastrukturo, pri čemer se osredotoča na naftne rafinerije in druge ključne dele sektorja. Cilj teh napadov je prekinitev dobave goriva in vojakov na fronto. Zaradi tega se v Rusiji dvigujejo cene goriva in širi pomanjkanje. Rusija medtem preizkuša hipersonične rakete.
V jugozahodni Japonski se gasilci borijo z obsežnim požarom, ki je zajel sosesko v mestu Oita na otoku Kyushu. Požar je izbruhnil v torek zvečer zaradi močnega vetra v bližini ribiškega pristanišča in se razširil na gozd. Evakuiranih je bilo več kot 170 ljudi, najmanj 170 domov je bilo poškodovanih, pogrešan pa je moški v sedemdesetih letih.
Napetosti na skrajnem severu sveta so se okrepile, saj se boj za nadzor nad Arktiko stopnjuje. Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil željo po Grenlandiji, Rusija posodablja svoje arktične vojaške baze, medtem ko kitajski ledolomci odpirajo nove trgovske poti. Hkrati je prišlo do razkritij vohunov, kar kaže na vedno bolj brezobzirno vohunsko tekmo.
Rusija v napadih na Ukrajino vse pogosteje uporablja novo taktiko, namenjeno razbijanju ukrajinske obrambe. Poleg tega so ukrajinske oblasti potrdile, da so po obsežnem zračnem napadu na Kijev odkrili ostanke najnovejše ruske "stealth" manevrirne rakete H-69. Ta uporaba kaže na prilagajanje ruske vojaške strategije in uvajanje naprednega orožja v konflikt.
Ukrajinski pilot in veteran vojne v Afganistanu, Oborin, je umrl med spopadom z ruskimi droni tipa 'geran'. Njegova smrt je bila opisana kot del misije 'kamikaze', kar nakazuje na izjemno tveganje, ki ga je prevzel med bojem.
Varnostne razmere v Evropi so dosegle najvišjo stopnjo zapletenosti in tveganja po drugi svetovni vojni. Ključno vprašanje je, ali obstaja razlog za zaskrbljenost glede morebitnih novih vojnih ambicij Rusije. Stanje zahteva pozorno spremljanje in analizo.
Nemčija bo močno okrepila pomoč ukrajinski protiletalski obrambi, vključno z dobavo petih sistemov "Patriot", streliva za protiletalske sisteme "Gepard" in financiranjem proizvodnje ukrajinskih daljnosežnih dronov. Nemški obrambni minister Boris Pistorius je to sporočil na srečanju, medtem ko so se ZDA in Nemčija že pred tem približevale dogovoru o dobavi sistemov "Patriot" Ukrajini.
Iran je po navedbah iranske tiskovne agencije IRNA in Defah Press nadomestil sisteme protiletalske obrambe, ki so bili poškodovani med domnevnimi izraelskimi napadi sredi junija. Mahmud Musavi, namestnik poveljnika iranske vojske, je potrdil, da so bili poškodovani sistemi uspešno zamenjani.